Vsebina časnika Šolski razgledi številka 3/2016
Ker še nisem obiskal nobene galerije, sem ob vstopu pričakoval večjo galerijo, kot je bila. Pri ogledovanju slik sem nekatere razumel, nekaterih pa ne. Ko nam je slikar razložil svoja dela, sem jih večinoma razumel in tako sem še bolj užival v razstavi. Čeprav nekateri mislijo, da je umetnost čudna, je v bistvu prav zabavna in zanimiva.
Tako je zapisal tretješolec z Osnovne šole Hinka Smrekarja v Ljubljani, po tistem, ko se je skupaj s sošolci udeležil kulturnega dne v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, v kateri je razstavljal Marjan Prevodnik, akademski slikar in grafik, tudi predan pedagog. Umetnik je pripravil posebno razstavo. Naslovil jo je Barva in oblika kot vezivo misli in občutij, bila pa je to veliko več kot le razstava – to boste zvedeli tudi ob prebiranju tokratnih Šolskih razgledov. Nekaj umetnikovih del z razstave (in še nekatera druga) lahko občudujete na naših časopisnih straneh, seveda pa lahko o umetniku, njegovem ustvarjanju in delovanju preberete več na notranjih straneh, predvsem v članku Umetnost – učenje – igra. Torej prijeten časopisni »potep«, tokrat še posebno kulturniško obarvan; naj navdihne tudi vas!
»Klik za več!«
Drage zvezdice zvestobe
Uvodnik
Na dan, ko se ob našem kulturnem prazniku na debelo spominjamo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, se zdi, da nam je spet bolj pri srcu slavljenje konca. Namesto da bi se veselili začetka, pesnikovega rojstva, in žurirali ob njegovih pesmih vse leto … ne zgolj na obletnico smrti.
Nam je pa zato v veselje dela prost dan, ki smo si ga »zlobirali«. V Pravi ideji, in kar je še podobnih televizijskih oddaj, bi temu rekli, da se tu kaže avtohtona slovenska podjetnost. In mi bi dodali, da smo zavoljo te obstali; pa še bi malo podkurili: ne zavoljo kulture in nekakšne umetnosti! Kdo mi? Ja mi, kantavtorji. Mi bi to rekli, da bi iz tega zatohlega stanja »društva mrtvih pesnikov« naredili turbulenco, štalo. Tokrat je kantavtor Peter Andrej kitaro zamenjal za pero …
»Klik za več!«
O maturi
Obstoječi način, ki »teče kot dobro naoljen stroj«, premočno ustreza mnogim …
Menim, da je matura in vse dogajanje okrog nje preveč zapadlo vplivu »metrične« ideologije, logiki normalne distribucije, pri čemer se poudarja predvsem objektivnost, ki se nekako enači s pravičnostjo in je postala s tem skorajda etična kategorija. Spregleda pa se dejstvo, da čim pomembnejši je nek cilj, tem teže ga je povsem objektivno meriti. »S tem je treba živeti,« kot je svoj čas poudaril John Biggs.
Ob vsem na grame natančnem tehtanju in obsežnem poročanju o edukometričnih indeksih vsakokratnih rezultatov bi bilo priporočljivo več pozornosti nameniti kvalitativni analizi dobljenih rezultatov. Ob vprašanju, »kako« (dobro, natančno, zanesljivo, objektivno …) merimo, naj bi se tudi vprašali, kaj pomembnega smo predvsem izmerili, kaj je z maturo – razen točk – dolgoročno pridobila mlada generacija. Piše ddr. Barica Marentič Požarnik.
»Klik za več!«
Za kulturo nove vzgoje
Rutarjeve lekcije, osemnajsta
Resnični problem življenja namreč ni izkoriščevalski kapitalizem, temveč je kapitalizem s prijaznim obrazom, zaradi katerega ljudje ne vidijo, da je izkoriščevalski. Resnični problem je psihologija, ki jo uporablja kapitalizem, da se prikazuje ljudem kot psihoterapevt, poln nasvetov za zdravo življenje, osebnostno rast in duhovni razvoj. Problem ni, da imajo ljudje demokratično pravico do svojih mnenj, problem je, da imajo zgolj mnenja, ukrojena po nasvetih intelektualcev, medtem ko jih resnica kratko malo ne zanima.
Naj torej živi teorija, da bomo še dolgo kulturna bitja, zmožna za razmišljanje in pogum, saj nam ne bo nihče podaril boljšega sveta. Dr. Dušan Rutar.
»Klik za več!«
Ko ne doumeš
Uglašeno
Že od jutra prelistavam knjige Aleša Debeljaka, begam med verzi, iz ene od knjig spolzi listič, na njem s svinčnikom izpisane njegove besede: tipanje po spominih, slepe ulice samogovorov, ganljivo krhki napori, hotni tolmuni lastne duše, krhka preja prijateljstev … Pa še kak listič se najde, tudi nekaj razglednic, po pošti poslanih, vsaka od njih je prinesla veselje, zdaj pušča neizbrisno sled.
Prebiram njegova objavljena besedila v Šolskih razgledih – najstarejše je izpred 17 let, druga so novejših datumov, a vsa so še zmeraj prav enako aktualna ... Tistega januarskega dne zapisala Lučka Lešnik.
»Klik za več!«
Kraljica harmonika
Glasbilo, ki velja za sinonim ljudske glasbe, je mlajše, kot se zdi
Zaprite oči. Zamislite si zabavo. Ples pred 200 leti. Naj bo na slovenskem podeželju. Predstavljajte si gostilniško sobo ali domačo hišo, krušno peč … Naslikajte si oblačila, ki jih nosijo. Dolga krila, klobuke, tiste brezrokavnike z veliko zlatimi gumbi, volnene nogavice, visoke moške škornje, ženska pokrivala, peče, lase spletene v kite in spete v fige … Poglejte v kot h godcem. Poskusite zaslišati glasbo, ki jo igrajo … Katera glasbila slišite? Harmoniko, predvidevam? Morda kontrabas, violino, klarinet? Celo kdo oprekelj? O godčevskem izročilu Anja Draksler.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Začenja se veliki študijski sejem. Pred informativnimi dnevi. In še: ena bolonjska neumnost manj, saj v Mariboru uvajajo enovit učiteljski študij. *** Edino, kar jim torej ostane, če se hočejo znebiti bremena očitanih jim nezakonitih in neetičnih ravnanj, je upanje, da bo sodišče razsodilo, da niso ravnali nezakonito. Univerzitetni učitelji in dekani v stalni pripravljenosti. *** Padal je celo kak cvek. Dijakom skušam dvigniti samopodobo za preseganje narodnostne majhnosti. *** Inšpekcija o nasilju v šolah. Poudarjena nadzorna vloga inšpekcij, svetovalna pa je v ozadju; v prihodnje dejavnejše tudi pri preventivnih dejavnostih. Ničelna toleranca. *** Ko smo že pri hoji v hribe, opažam, da so ob bolj obljudenih poteh, samo korak ali dva s poti, mesta, ki so posejana s papirnatimi robčki. Papirne inštalacije v naravi.
Kaj ugotavljamo ob kulturnem prazniku? Bedne podobe jubilejnega leta. In vprašanje: kje sta narodni in državni ponos? Pišemo tudi o velikanih naše literature – jih poznamo dovolj? Kaj pa ljubezen do maternega jezika, naroda, rodne grude? O doprinosu tokrat razmišlja ravnatelj. Barvit list iz dnevnika izpod peresa glasbenega pedagoga. Poznate Koprivo? Kraško Koprivo? Spoznajte jo. In če vam je likovno področje blizu in še bliže, je tu za vas leksikon likovne teorije. Dragocena, vrhunska zapolnitev. Neverjetno, kaj zmore en sam človek. Pišemo tudi o glasbilu, ki velja za sinonim ljudske glasbe in je mlajše, kot se zdi – kraljica harmonika. V rubriki kaj bi mi brez spleta je beseda o e-naslovih, Tereza Žerdin pa svetuje učiteljici, ki ne ve, kako naj se spoprime z učenci, ki nočejo delati domačih nalog v podaljšanem bivanju, ko je na urniku samostojno učenje.
Vse to in še veliko več v teh Šolskih razgledih!
ČESTITAMO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU!
Pozor!
Ne spreglejte Razpisa za sodelovanje dijakov na 48. mednarodnem srečanju na Bledu v sklopu 3. Mednarodnega festivala literature za mir Obrazi miru
Z NLB Predplačniško kartico MasterCard lahko tudi na spletu plačujete varno in vedno porabite le toliko, kot nanjo naložite.
Objavljamo tudi razpisa prostih delovnih mest.
