Umetnost-učenje-igra

Ob razstavi Marjana Prevodnika Barva in oblika kot vezivo misli in občutij

Kot učiteljica dodatne strokovne pomoči na Osnovni šoli Hinka Smrekarja samoiniciativno ne izbiram krajev, kamor bi vodila učence na dneve dejavnosti. V vlogi spremljevalke se prilagajam različnim izborom in poskušam učencem približati vsebine s strokovnega ter praktičnega vidika. Zato najbolj uživam v tistih dejavnostih, ki so – poleg tega, da imajo pedagoško in izobraževalno funkcijo – otrokom tudi všeč. Učenje namreč dojemajo drugače kot odrasli, ne zadovoljijo se s suhoparnimi pasivnimi predavanji. Zelo radi se učijo ob raziskovanju, radi eksperimentirajo in komunicirajo s svetom okrog sebe in se ob tem ves čas igrajo.

Učiteljica 5. b razreda, Meta Monatto, me je tokrat prosila, da se skupaj z učenci udeležim dneva dejavnosti v Galeriji zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (Galerija ZDSLU), in sicer razstave Marjana Prevodnika z naslovom Barva in oblika kot vezivo misli in občutij. Povabilu sem se z veseljem odzvala, saj pri urah dodatne strokovne pomoči tudi sama uporabljam različne likovne elemente.

Likovno ustvarjanje – poseben most

/…/ Učence je bilo treba na obisk v galeriji pred odhodom dobro pripraviti. Poučiti so se morali o vedenju v galeriji ter o poteku samih dejavnosti. Učiteljica je še enkrat poudarila pravila lepega vedenja, ki jih je treba upoštevati na razstavi, in učencem predstavila nekaj slik in skulptur umetnika Marjana Prevodnika. Po pripravi in podani vsebini so se nekateri učenci ogleda veselili, spet druge naš odhod v mesto ni zanimal. Vsekakor pa sva obe učiteljici upali, da bodo ob koncu dneva doseženi cilji učnega načrta likovne vzgoje, in sicer da učenci razvijajo sposobnosti opazovanja, prostorske predstave vizualizacije, likovni spomin in domišljijo; se seznanijo z likovnimi materiali in likovnimi tehnikami; da z uporabo različnih materialov, orodja in tehnologije, razvijajo motorično spretnost in občutljivost; da ob likovnem izražanju razvijajo socialne, emocionalne in estetske osebnostne kvalitete.

Vse bojazni so bile odveč

/…/ Velikokrat jih tudi ne zanima tema ogleda ali pa jim je prezahtevna. Učenje tako ni afektivno, saj se pomembne informacije v spominu ne ohranijo dolgo. Učenje je namreč pridobivanje novega znanja in spretnosti, ki pa se usidrajo v dolgotrajnem spominu, če novo znanje v nas izzove čustva in ga lahko aktivno povezujemo z že obstoječimi informacijami. Cilj vsakega učnega procesa je, seveda, največja možna aktivnost otrok in posledično dolgotrajno pomnjenje in razumevanje snovi.

Tokrat, v Galeriji ZDSLU, so bili vsi strahovi odveč. Ob vstopu v galerijo nas je prijazno sprejel sam Marjan Prevodnik, učence prijazno pozdravil in jih popeljal skozi zgodovino svojega ustvarjanja. S toplim in v otroke usmerjenim pedagoškim pristopom jim je približal svoje delo in z njimi delil proces nastajanja likovnih umetnij. Pokazal jim je, kako pod njegovimi prsti nastanejo risbe, slike, kolaži, skulpture in učence v lastno likovno ustvarjanje tudi pritegnil z domiselnimi igrami. Pod njegovim mentorstvom so spoznali različne likovne medije, prvine, oblike, strukture in barve.

Pristno navdušenje

Učenci so bili navdušeni, saj jim je z veseljem odgovoril tudi na njihova vprašanja, ena bolj pomembna, druga manj. Po navodilih so raziskovali njegova dela, si ogledovali kolaže, spoznavali slikarske in risarske tehnike, šteli like in odkrivali umetniški svet. Prvič so se srečali z elektronsko sliko in s spreminjanjem slike glede na specifiko osvetlitve. /…/ Veliko otrok pove, da se doslej z likovnimi deli še ni srečala, mnogi so bili prvič v umetnostni galeriji in vesela sem, da prav na tej razstavi. Z vodenjem, razlago in pedagoškim pristopom je Marjan Prevodnik umetnost izvrstno približal otrokom in jih zanjo tudi navdušil. Pri učencih je s pedagoškimi delavnicami spodbujal likovno ustvarjalnost. Drug petošolec pravi: »V galeriji sem spoznal veliko ustvarjalskih načinov, ker tudi jaz rad ustvarjam. Ta dan mi je bil še posebej zelo všeč, ker smo dobili mape, ki sem jo imel prvič v življenju. Moram priznati, da je po moje najlepša galerija v Sloveniji prav ta galerija in zelo mi je všeč.«

Tudi učitelji opažamo, da se učenci z večjim veseljem učijo zunaj šole, saj nimajo občutka, da takrat poteka pouk. Vtise so potrdili sami z naslednjimi stavki:

»Besede sem pisala kar eno čez drugo. Bilo je zabavno in če sem se zmotila, mi ni bilo treba popravljati. Res mi ni bilo všeč, ker smo imeli tako malo časa za ustvarjanje.«

»Izbrala sem si motiv čičke račke. Z barvico sem popisala celo sliko in napisala same lepe besede. In ta dan je bil nepozaben.«

»Ko sem se pošteno lotila dela, mi je šlo kar samo od rok in neskončno sem uživala. Dan je bil zelo lep in zabaven, ker sem dobila občutek, kako ustvarjajo umetniki in kako uživajo.«

/…/

Enkratna celota

Umetniku je uspelo umetnost, učenje in igro povezati v enkratno celoto, ki je pritegnila tako učence, kakor tudi, nas, učitelje in vsi smo z veseljem sodelovali v njegovih delavnicah. Vsi smo se zatopili v delo, po začetni predstavitvi in navodilih smo začeli risati, čečkati in s povečevalnimi stekli krožiti po galeriji. Ena od petošolk je zapisala: »Hvala, Marjan, in Galerija ZDSLU. Tam bi lahko bila ves dan in si ogledovala izdelke«. Sama lahko le dodam, da je Marjan Prevodnik ne le vrhunski umetnik, temveč tudi topel človek z izjemnim pedagoškim čutom. Še pomembneje pa je, da ima veliko srce, ki ga košček za koščkom razdaja tudi nam.

URŠKA KUŽNER