Vsebina časnika Šolski razgledi številka 1/2016
Lisica je prav zvita zver, pod skal'co ima svoj kvartir … Takole smo že v rosnih letih prepevali slovensko ljudsko pesem in otroci jo še zmeraj radi zapojejo. Rod za rodom prepoznava lisico sprva kot simpatično nabrito, sčasoma pa še kot pregnano, ki izrablja nemočne. Njene manj čedne lastnosti so še, da je spletkarska in sleparska, zlobna in pohlepna.
Seveda je lisica tudi presneto bistra, modra žival, a vendar v njenem značaju prevladujeta ovinkarjenje in sprenevedanje. V srednjem veku je lisica simbolizirala lažne pravičnike, svetohlince in hinavce. Povezujemo jo tudi s pohotnostjo in nečistostjo.
Skratka, pretkanka, zapeljivka, koketa … vse to je lisica.
Le kaj je vodilo priznanega likovnega umetnika Črtomirja Freliha, da se je lotil svojega lisičjega cikla? Kdor umetnika vsaj malo pozna, ve, da aktualne teme iz vsakdanjega življenja pogosto vplete v svoje umetniško snovanje in jih prikaže socialno, kritično, humorno in ironično. Zanimivo bo ugibati, kakšne so povezave s tem lisičjim svetom. In kaj, če so umetniške stvaritve spodbudili le bohinjski gozdovi, pravzaprav tisti okrog Nomenja, kjer je umetnik odraščal in začel odkrivati svet? Še zdaj se spomni, da se ni mogel odločiti, ali naj se mu bolj smilijo kokoši, ki so tako zelo teknile lisicam, ali pa bolj lisice, na katere so prežali lovci. Kaj pa če je tale izvirna lisičja zalega čisto naključje? Morda je bila najprej le lisa, velika lisa, potem pa se je pojavila še majhna lisa, lísica? In iz lísice še lisíca? Pri umetnikih je vse mogoče …
Naj ta duhovit in izviren lisičji zarod pospremi, seveda izključno s svojimi krepostmi, to našo prvo številko Šolskih razgledov v mladem letu.
Svoboda
Pesem kot uvodnik
Če ne čutimo svobode, je ne živimo, če nismo svoboda – o njej sanjamo. Ko jo imamo, ko jo živimo, ko smo svoboda – je prevečkrat ne spoštujemo dovolj in jo izigramo. Svoboda preprosto ni mogoča, če je ne spremlja odgovornost …
Zakaj smo za tokratno naslovnico izbrali pesem Svoboda Paula Éluarda (ob že ničkolikem prelistavanju zbirke pesmi Komadi, 111 pesmi za mlade in njim podobne, izdala Mladinska knjiga že pred 12 leti)? Zakaj lisičke, takšne in drugačne, Črtomirja Freliha? Le kdo bi vedel … Hja, lisice na prvi pogled res ne delujejo ne vem kako odgovorno, toda njihovi svobodnjaški naravi ne gre oporekati. Vemo pa zagotovo, da nam svoboda pomeni veliko, največ. V sožitju z ljubeznijo, seveda. In odgovornostjo.
»Klik za več!«
Tokrat o gimnaziji in »reformah«
Aktualen komentar
V 20 letih mature, denimo, niti ena od treh celjskih gimnazij še ni imela priprav za maturo iz filozofije, tudi v Ljubljani in drugod je najti podobne primere, govori se tudi, da na nekaterih gimnazijah ne marajo umetnostne zgodovine na maturi, le kaj bi dijaki z njo. In trenutno, bolj na skrivaj, poteka debata o višjih in nižjih nivojih izbirnih maturitetnih predmetov, pa šepeta se, da bi lahko nekateri ostali samo na nižjem nivoju, kar pomeni drugorazrednost in jih ne bi izbirali bolj zagreti dijaki, četudi bi jih hoteli, saj bi z izbiro izpadli iz tekme za najvišje točke.
Med nekdanjim sistemom in zdajšnjim (poimenujmo ga ustaljeno neoliberalizem) se je sicer zgodila vrnitev gimnazije, splošne in strokovne. Njeno funkcijo določa Zakon o gimnazijah, ki je nadomestil Zakon o usmerjenem izobraževanju pred okroglo 20 leti (Uradni list RS, št. 12/96 z dne 29. 2. 1996), in je bil pozneje dvakrat deležen nebistvenih dopolnitev in sprememb. Zakone in pravilnike učitelji preučujemo bolj redko, pred strokovnim izpitom ali ob pritožbah, zato verjamem, da bi večina kolegov ne znala našteti ciljev iz 2. člena, razen morda prve osnovne alineje, ki pravi, da gimnazija posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu. Piše Alenka Hladnik.
»Klik za več!«
Pariški podnebni konferenci na rob
Kako se na okoljsko krizo odziva naš izobraževalni sistem
Ob vsej razumljivi pozornosti, ki smo jo posvetili poteku, nelahkim pogajanjem in izidom pariške konference o podnebnih spremembah, ne bi smelo ostati povsem v ozadju vprašanje, kako se na naraščajoče okoljske probleme, globalno segrevanje, onesnaževanje in uničevanje okolja, nerazumno trošenje naravnih virov, krčenje biotske raznovrstnosti in podobnega odziva naš izobraževalni sistem. Ali dovolj resno jemljemo okoljsko vzgojo in, rečeno sodobneje, vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) v vseh njenih razsežnostih? Ali nam uspeva razvijati pri mladih »ekološko inteligenco«, kar je mnogo več, kot kopičiti (okoljske) informacije v posameznih predmetih? Razmislek dr. Barice Marentič Požarnik.
»Klik za več!«
Ninina stiska
O tem, kako sva se z desetletno deklico učinkovito spoprijeli z močenjem postelje
Pogosto prihajajo k meni starši, ki opazijo stisko svojega otroka. Med njimi je bil tudi oče, ki sam skrbi za svoji hčerki. Ena od deklic, Nina, je stara deset let in že eno leto moči posteljo. Večkrat so že obiskali zdravnika, a ta zmeraj znova ugotavlja, da je Nina fizično popolnoma zdrava. Vse skupaj kaže torej na psihosomatske težave.
K deklici sem pristopila skozi igro, saj je pomembno, da z otrokom vzpostavim sproščen in zaupljiv odnos. Kmalu se je počutila varno in sprejeto. Počasi se je začela odstirati tančica strahu in bolečin iz njene boleče preteklosti. Piše Amina Mehanović, med drugim specialistka EMDR terapije.
»Klik za več!«
Čigava last
Intelektualna lastnina
V duhu ustvarjalnosti in inovativnosti izobraževanja za prihodnost sem začela razmišljati o tem, da učitelji nenehno ustvarjamo, prenavljamo, iščemo rešitve … Torej ustvarjamo intelektualno lastnino. Veliko tega ustvarjanja delimo. Z veseljem. Deljenje je pričakovano in samo po sebi umevno. Kaj pa, če se nekje ustavi? Že od prazgodovine se delimo na lovce, nabiralce in še kaj. Moja tašča deli ljudi na lovce in na plen. Ali pa na tiste, ki imajo roke za dati in roke za vzeti. Tako je tudi med učitelji.
Kot učiteljica sem vedno iskala rešitve, ideje, gradivo, da sem lahko učno snov približala učencem. Veliko nastalega od odkritega sem delila v fazi nastajanja, predelovanja, izboljšav. Kmalu sem ugotovila, da to ni samo po sebi umevno. Začela se je doba IKT in objavljenih priročnikov za učitelja z vsemi pripravami in ni bilo treba več vklapljati tistega dela možganov za ustvarjanje, vklapljati se je začel center za poustvarjanje. Mag. Katja Arzenšek Konjajeva.
»Klik za več!«
Naj nas vodijo kakovost, dialog, ustvarjalnost in inovativnost
Nova rubrika MIZŠ
Za dober začetek leta spodbudna novica: odslej se bomo redno srečevali tudi na straneh časnika Šolski razgledi! Skupaj z uredništvom namreč vpeljujemo rubriko, ki jo bomo z vsebinami polnili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V njej vas bomo seznanjali z aktualnimi temami s področja izobraževanja. Še naprej bomo tudi odgovarjali na vaša vprašanja, kot smo to počeli že doslej, in sicer v sklopu že uveljavljene rubrike Šolskih razgledov Vprašali smo za vas. Tudi tako želimo spodbujati dialog z vami.
Tokrat pišemo o ključnih usmeritvah za 2016.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Nov začetek je naslovil svojo lekcijo, že šestnajsto, dr. Dušan Rutar. Nov začetek tako pomeni posledico dejstva, da posameznik sprejme nase zahtevo, dolžnost, simbolni mandat, ki se izraža kot Jaz moram. Ne gre toliko za željo (kaj želim storiti v novem letu, katere obljube bom izpolnil), kot gre za dolžnost (jaz moram postati subjekt, moram povedati resnico lastne želje). *** O spoštovanju dostojanstva med učitelji različnih generacij razmišlja Majda Rižnar, opisuje neljubi pripetljaj. Nek izrek pravi, da so za zlo na svetu krivi dobri ljudje, ker ga z molkom dopuščajo. O dogodku ni molčala, predstavila ga je pristojni osebi. Zdaj je že več kot leto naokrog, a zgodilo se ni nič. Tudi opravičila ni bilo. Odnosi med nami. *** Otroci s posebnimi potrebami še posebno začutijo našo srčnost, iskreno prizadevanje »da nam je mar« zanje, četudi smo včasih nepopustljivi, dosledni in vztrajni. Gradimo mostove. *** V svoji dolgoletni šolski praksi sem spoznala mnogo dobrih in poštenih, pa tudi takih, ki so pogojno pošteni, ki se v izražanju svojih stališč previdno obračajo po vetru. Na rešetu pedagoške komunikacije. ***Kako je biti mentorica dijaku invalidu? Prva izkušnja je bila zame pravzaprav oranje ledine, nekoliko tudi zaradi pomanjkanja znanja in pomanjkljive komunikacije med šolo in menoj. O praktičnem usposabljanju z delom. Strah zaradi nepoznavanja. *** Ljubezen do domačega in spoštovanje tujega – to je prava pot do medsebojnega sožitja in sodelovanja med ljudmi. Zato začenjamo novo rubriko, pripravlja jo Dušica Kunaver. Voda v slovenski ljudski dediščini in v šolskem predmetniku. *** Tako smo se srečevali, poslušali, zapeli tudi sami, seveda nazdravljali s kuhanim vinom, kot je to za ta čas običaj. In ta zadnji večer se je zaokrožila še prav posebna zgodba, moja zgodba. Drobna, a lepa. O njej tokrat v rubriki Uglašeno. Pogum.
Objavljamo pogovor z učiteljico Elizabeto Klarič, poročamo s sej strokovnega sveta in s posveta o slovenščini na splošni maturi. Ste že slišali za šolo v oblaku? Jože Štucin, učitelj glasbene umetnosti, Osnova šola Franceta Bevka Tolmin, si je zmeraj želel povezovati literaturo in glasbo. In to mu je uspelo; preberite List iz dnevnika. V naši minianketi nas tokrat zanima, ali načrtujete v letu, ki se je pravkar začelo, pri vašem delu in življenju v šoli (vrtcu) kaj posebnega in kaj bo v ospredju vaših prizadevanj. Predstavljamo vam zanimivo priložnost za mlade; namig: Zdravilišča in letovišča so eden od izzivov za medgeneracijsko delovanje. V rubriki Kaj bi mi brez spleta Maja Vreča odgovarja na vprašanje o lažnih FB profilih. Tereza Žerdin pa odgovarja srednješolski učiteljici, ki je zaskrbljena nad poslabšanim uspehom svoje dijakinje, ki poleg tega vse pogosteje izostaja od pouka. Za vas smo pripravili še veliko drugega zanimivega, seveda tudi karikature, ki vas nikdar ne puščajo ravnodušne. In, seveda, z nami se podajte v zmajevo deželo, torej na Kitajsko! …
Pozor!
Ne spreglejte datumov izhajanja Šolskih razgledov v letu 2016, torej kateri so petki s ŠR!
Z MIZŠ sporočajo spodbudno novico: »Redno se bomo srečevali na straneh časnika Šolski razgledi! Skupaj z uredništvom namreč vpeljujemo rubriko, ki jo bomo z vsebinami polnili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V njej vas bomo seznanjali z aktualnimi temami s področja izobraževanja.«
Objavljamo tudi razpisa za prosti delovni mesti ravnatelja ali ravnateljice.
Za vas tudi novoletno voščilo Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije.
