Čigava last

Intelektualna lastnina

V duhu ustvarjalnosti in inovativnosti izobraževanja za prihodnost sem začela razmišljati o tem, da učitelji nenehno ustvarjamo, prenavljamo, iščemo rešitve … Torej ustvarjamo intelektualno lastnino. Veliko tega ustvarjanja delimo. Z veseljem. Deljenje je pričakovano in samo po sebi umevno. Kaj pa, če se nekje ustavi? /…/

Kot učiteljica sem vedno iskala rešitve, ideje, gradivo, da sem lahko učno snov približala učencem. Veliko nastalega od odkritega sem delila v fazi nastajanja, predelovanja, izboljšav. Kmalu sem ugotovila, da to ni samo po sebi umevno. Začela se je doba IKT in objavljenih priročnikov za učitelja z vsemi pripravami in ni bilo treba več vklapljati tistega dela možganov za ustvarjanje, vklapljati se je začel center za poustvarjanje.

Ne le poustvarjalec, temveč predvsem ustvarjalec

Šolsko delo je prepleteno z različnimi področji vsakdanjega življenja. Razmisliti je treba, kakšno znanje in kakšne spretnosti želimo razvijati za potrebe gospodarstva, kakšne spremembe bi bilo treba vpeljati, da ne temeljijo le na ugotovitvah nacionalnih ali mednarodnih raziskav, pač pa na vsebini, razumevanju, globokem učenju, čustveni inteligenci, reševanju problemov, samoevalvaciji, sodelovalnem učenju, timskem delu, problemskem učenju, vseživljenjskem učenju, ne glede na posledice in nagrade. Tržna konkurenca med šolami je škodljiva za zniževanje standarda znanja. Pomembno bi bilo oceniti profesionalni razvoj, ki je usmerjen v potrebe šole, vzpostavitev vizije, ki mora biti jasna, transparentna, razumljiva vsem in zaželena, vzpostaviti strategijo za uresničevanje vizije in evalvacijo glede na strokovno opolnomočenje.

/…/

Znanje in moralni čut

Ideja je rezultat umske dejavnosti, ki kaže uresničitev nečesa ali izpeljavo nečesa. Vsak učitelj ima zagotovo svoje zamisli, kako pripeljati znanje do učenca in med učenci ustvariti pričakovane rezultate. Eni na tak način, drugi na drugačnega. Učitelj širi svoje znanje na podlagi svojega znanja in izkušenj. Znanje je pametno naloženo, če je posredovano in uporabljeno razumno in etično. /…/. Moralni čut pa je tisti, ki nas opredeljuje do tega, ali bomo intelektualno lastnino razvijali kot svojo ali si bomo sposodili lastnino koga drugega.

Sodobni pouk zahteva od učiteljev in od učencev ter njihovih staršev znanje veščin za delo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT). Možnost uporabe svetovnega spleta, spletnih učilnic in ne nazadnje interaktivnega gradiva omogoča tako učencem priseljencem kot drugim udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa hitro, natančno in vanje usmerjeno usvajanje novega znanja. Delo učiteljev, v tem primeru priprava interaktivnega in drugega večjezičnega e-gradiva, pa poleg povečanja stopnje integracije učencev priseljencev drugim učencem, ki posredno sodelujejo pri integraciji, povečuje ozaveščenost o pomenu identitete in prisotnosti medkulturnega dialoga v svojem okolju.

Zmeraj tudi del sebe

/…/

Sprašujem se, ali so tisti, ki si prisvojijo tujo intelektualno lastnino, le podjetnejši ali pa se je treba vprašati kaj drugega.

Radovednost, udeleževanje, kritično mišljenje, organizacijsko državljanstvo, odličnost, zanesljivost, podjetnost, skrb za okolje, delovna etika so zagotovo področja ustvarjalnosti vsakega posameznika. Ali se morda intelektualno lastnino nekoga drugega lahko uporabi, ker je že preverjena in posameznik s tem zagotovo ne more zgrešiti?

Kakor koli že, menim, da ni težava v tem, da nekdo uporabi intelektualno lastnino, če je zadeva dogovorjena z avtorjem. Današnje delo učitelja pomeni veliko timskega sodelovanja, pri čemer je pomembno, da se razvije določena stopnja pripadnosti timu. Tako se gradi timska kultura in posledično dobro organizacijsko ozračje.

Težava ni v sposojanju, temveč …

Dobro razviti komunikacijska kompetenca in socialna, s tem posledično pa dobro razumevanje socioloških in psiholoških sporočil, zahtevata od posameznika (učitelja) občutek lastne vrednosti in zaupanja vase, lastne odgovornosti in samodiscipline ter empatijo. Pričakuje se, da učitelj vse to razvije skozi študij, delo, s pridobivanjem izkušenj. Ob tem tudi vidi, katero intelektualno lastnino bi želel posredovati in kako. Zagotovo najde tudi pot, kako to izpeljati. Težava ni v sposojanju idej, težavo vidim v prikazovanju tujih zamisli kot svojih in pri tem (ne)modro molčati in se sprenevedati. Pri učenju z zgledom pa tega nočemo, mar ne?

Mag. KATJA ARZENŠEK KONJAJEVA