Vsebina časnika Šolski razgledi številka 11/2015
Letošnji 25. maj bo skupini mladih iz Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) Kamnik ostal v nepozabnem spominu. Skupaj s svojimi mentoricami Martino Lenček, delovno terapevtko, Loto Kahne, likovno pedagoginjo, in Simono Janežič, učiteljico razrednega pouka, so se odpravili na našo Obalo, kjer so v Placu Izolanov, to je prostor v osrčju Izole, pripravili razstavo keramike. Razstava je plod nadaljevanja evropskega projekta ranljivih skupin Vaja dela mojstra; različni mentorji in strokovni delavci v centru so se tesneje povezali in začeli med seboj sodelovati, s tem pa so zelo pripomogli k samostojnejšemu izražanju gibalno oviranih otrok in mladostnikov z več motnjami. To dobro tradicijo nadaljujejo že sedem let, in sicer na različnih umetnostnih področjih, predvsem tudi pri oblikovanju gline. Poglabljanje in vztrajnost, seveda tudi veliko znanja, je obrodilo sadove. Ne le, da je tovrstno ustvarjanje zelo sproščujoče, deluje terapevtsko in ima veliko izrazno moč, pač pa so izpod spretnih in čedalje ubogljivejših prstov mladih nastajale prave mojstrovine – glinene maske, zvončki, čajniki, skodelice, obeski, Pika Nogavička in njeni prijatelji … Del tega smo lahko občudovali tudi na razstavi, ki je popestrila zadnji majski teden – in tokrat tudi naš in vaš časopis.
Petdeset odtenkov fasade
Uvodnik
Ravno te dni sem se vozila mimo vrtca z novo fasado. Nevtralna, neopazna, tiha, nepomembna, pod njo pa kup nepravilnosti in stalnih reklamacij. Vršički korteksa so iskali primerno asociacijo za opis občutka ob izbrani fasadi. Svet šole! Togi vršilec lastne ideologije, ki se je s skrbno oblikovanim poslovnikom skril za fasado nekega pomembnega organa. Oguljena fraza »delati nekaj v korist naše šole« je izgubila pomen v razvrednotenem svetu, v katerem se ljudje na stopniščih ne pozdravljajo več. Če se politiki ne znajo organizirati in zavihati rokavov v prid državljanom, kako bo nek svet šole deloval odgovorno. Ne bo. Ker mu ni treba. Tega ni v zakonu, v poslovniku še manj. Piše Tina Pajnik.
»Klik za več!«
Aspirin za tegobe današnjega izobraževanja
Bloomova taksonomija
Kljub neslutenemu napredku farmacevtske industrije v lekarnah še vedno kraljuje stari dobri aspirin, in sicer kot univerzalno zdravilo zoper vročino, prehlade, bolečine … Podobno se kljub temeljnim spremembam v šolskih sistemih, ciljih, vsebinah in pripomočkih še vedno marsikje opiramo na taksonomijo učnih ciljev, kot so jo pred več kot pol stoletja zasnovali Bloom in njegovi sodelavci. Omilila in odpravila naj bi nekatere »tegobe« v izobraževanju, zlasti prevelik poudarek pri pouku in preverjanju na nižjih, spoznavno manj zahtevnih ravneh, kot je le spominska reprodukcija namesto uporabnega znanja in zmožnosti razmišljanja. Prinesla naj bi več jasnosti v oblikovanje ciljev in sporazumevanje o njih. K temu zapisu me je spodbudil priročnik, ki mi je pred kratkim prišel v roke, natančneje v računalnik, namenjen pa je visokošolskim učiteljem, ki se lotevajo bolonjske prenove študija.
Kaj je zapisala dr. Barica Marentič Požarnik?
»Klik za več!«
Solidarnost in dolžnost pomagati ljudem v stiski
Naš komentar
Že Kant je v svoji razpravi »K večnemu miru« zapisal, da je eden od pogojev za mir »pravica tujca, da ne ravnamo z njim sovražno, če pride na naše ozemlje«. Poleg tega velja široko sprejeto prepričanje, da imamo v primeru, ko je v naši moči, da preprečimo nekaj zelo slabega (denimo trpljenje in smrt zaradi pomanjkanja hrane, zdravstvene oskrbe itd.), ne da bi morali zaradi tega žrtvovati kar koli v moralnem smislu primerljivega, moralno dolžnost to zlo preprečiti, pri čemer ni pomembno, ali je žrtev sodržavljan ali tujec.
Razmislek dr. Zdenka Kodelje.
»Klik za več!«
Nadaljevanje kapitalizma z drugimi sredstvi
Rutarjeve lekcije – šesta
Medtem ko nima polovica Zemljanov v rokah nobenega premoženja, medtem ko je tam zunaj na stotine milijonov ljudi brez dela, medtem ko je suženjske delovne sile več, kot je je bilo kdaj koli v zgodovini, medtem ko je vse več revnih in tistih, ki so na robu revščine, medtem ko se krči srednji razred in je čedalje več ljudi z nižjimi dohodki, kot so jih imeli njihovi starši, medtem ko se skokovito povečuje število prekernih delavcev, medtem ko ljudje vse bolj stiskajo pasove, se bohoti posebna industrija za elite, ki si jo velja vsaj ogledati.
Novorek, ki se vali čez nas vsak dan kot cunami, je zgovoren. Za njim je neverjetno profitabilna industrija, o kateri večina ljudi ne ve dosti, pravzaprav ne ve ničesar. Grotesknost industrije sreče in blagostanja ljudi je le en izraz sodobnega monstruoznega neoliberalnega kapitalizma, ki ga ljudje ne razumejo, verjamejo pa, da je za njihovo dobro in za dobro njihovih otrok. O tem nova lekcija Dušana Rutarja.
»Klik za več!«
List iz dnevnika
Zmagovalka
Največji stres je bil zanjo zadnji nastop. Tako hud stres je doživljala, da je pobegnila z odra. Zaradi tega dogodka se je počutila še bolj nemočno, nesposobno in predvsem tudi osramočeno.
Ker je imela naslednji teden mednarodno tekmovanje, je bila v neznanski stiski. Prav tako je njena vizija, da bo končala Akademijo za glasbo, za kar je nujno, da premaga svoj globoki strah.
Odločila sem se, da z deklico opravim terapijo. Izkušnjo iz svojega terapevtskega dela opisuje Amina Mehanović.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Nimajo vsi odločb; eni so le delinkventni patološki narcisi. O tem, kje so meje strpnosti. O čevljih in kopitarjih. * Smisel učnega procesa – kolikor je le mogoče – je v skupni rasti razredne skupnosti, v kateri se odvijajo različne dejavnosti (klasično didaktične in obšolske) in kjer ima vsakdo možnost, da se izkaže in utrdi svojo samopodobo. O poslanstvu šole. * Ali lahko učitelj z ocenami kaznuje tudi neželeno vedenje učencev v razredu? Ocene in neželeno vedenje. * V teh dneh, ko poteka že 11. mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, ob njem pa tudi Program za otroke in družine Podmornica – Otok za mularijo, nas zanima, ali namenjamo v naših šolah dovolj pozornosti filmski vzgoji. * Pretresljive zgodbe stotisočih žrtev in tistih redkih preživelih so se mladih dotaknile tako zelo, da so na prizoriščih najhujših zločinov v zgodovini človeštva obnemeli in se spraševali: Zakaj? Kako je mogoče, da postane človek navadna zverina? Ni dovolj zgodbe poznati, moramo jo tudi razumeti. Ko ne bo več prič pekla na zemlji.
Kakšno povezavo ima naš in vaš časopis s čokolado? V rubriki Uglašeno tokrat Čokolada za M. … in te lepe, bogate nevidne povezave … Spet je ena generacija prišla do svojega horizonta in se poslavlja, zapira obrabljene, pomečkane platnice in odpira nove. Tako kot midve, Rut, mar ne? Tako zaokroža Tanja svoje pismo, tokrat z naslovom 'Svi smo lijepi u dubini duše'. Ob izbiri nove ministrice za izobraževanje, znanost in šport se v medijih spet pojavlja napačno poimenovanje ministrstva; namesto imena »za izobraževanje, znanost in šport« poročevalci dosledno uporabljajo ime, kakršnega je ministrstvo imelo prej; dr. Zoran Jelenc odločno protestira. Se tudi vi sprašujete, ali prenoviti spletno stran ali ne? Kaj pravi o tem naš strokovnjak? Beseda je tudi o robotiki, učbeniških skladih, slabi bolonjski reformi, ponujamo vam zanimivosti iz naših vrtcev, predstavljamo vam nekaj namigov, kako se po naravni poti spopasti s celulitom … Tudi potepamo se, in sicer po Andaluziji!
Pozor!
Ekipa Evropskega leta za razvoj 2015 Ministrstva za zunanje zadeve o gledališko-glasbeni predstavi, ki spodbuja mlade k medsebojni povezanosti in soodvisnosti.
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani objavlja razpis za vpis v študijske programe za izpopolnjevanje izobrazbe in drugostopenjske magistrske študijske programe v šolskem letu 2015/2016!
K vpisu vabi tudi Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije!
V rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije tokrat o energetski učinkovitosti v gospodinjstvu, pravzaprav o tem, kako varčevati z energijo pri pralnem in sušilnem stroju.
Potrebujete kredit? Takoj? V eni uri? Zakaj pa ne …
