Nadaljevanje kapitalizma z drugimi sredstvi
Rutarjeve lekcije – šesta
Medtem ko nima polovica Zemljanov v rokah nobenega premoženja, medtem ko je tam zunaj na stotine milijonov ljudi brez dela, medtem ko je suženjske delovne sile več, kot je je bilo kdaj koli v zgodovini, medtem ko je vse več revnih in tistih, ki so na robu revščine, medtem ko se krči srednji razred in je čedalje več ljudi z nižjimi dohodki, kot so jih imeli njihovi starši, medtem ko se skokovito povečuje število prekernih delavcev, medtem ko ljudje vse bolj stiskajo pasove, se bohoti posebna industrija za elite, ki si jo velja vsaj ogledati.
Novorek, ki se vali čez nas vsak dan kot cunami, je zgovoren. Za njim je neverjetno profitabilna industrija, o kateri večina ljudi ne ve dosti, pravzaprav ne ve ničesar. Grotesknost industrije sreče in blagostanja ljudi je le en izraz sodobnega monstruoznega neoliberalnega kapitalizma, ki ga ljudje ne razumejo, verjamejo pa, da je za njihovo dobro in za dobro njihovih otrok. O tem želim napisati še eno lekcijo.
/…/
Na žalost ljudje vse manj mislijo in vse manj možnosti je, da bi še kdaj mislili. Prav tako kot kapitalizem ne potrebuje demokracije, saj mu je brez nje bistveno bolje, ne potrebuje niti razmišljanja, če ni po naključju táko, kot je predvideno. In oni zgoraj že vedo, kako je treba misliti.
Danes namreč tibetanski menihi, budisti in preroki predavajo korporativnim predstavnikom največjih svetovnih podjetij, političnim prvakom, menedžerjem, izvršnim direktorjem, bankirjem in milijarderjem o pomenu sreče, harmonije, blagostanja in o tem, kako vse to zagotoviti. Učijo jih meditirati, samoregulirati stres, urijo jih, da bodo bolj notranje trdni, samozavestni, ustvarjalni in inteligentni. Tehnike samoobvladovanja, preprečevanja stresa, kreativnega komuniciranja, viharjenja možganov in sproščanja, zdravega prehranjevanja in telesne vzdržljivosti so sestavni deli bleščečih konferenc, na katerih razvijajo strategije, kako iztisniti iz delavcev še več vrednosti, da bodo profiti še veliko večji, saj profitabilnost nenehno pada.
/…/, budistični menihi usposabljajo najbogatejše ljudi na svetu, da bodo srečni, skulirani in notranje pomirjeni, ker si to zaslužijo. Pri tem jim pomagajo kognitivni in vedenjski psihologi, nevroznanstveniki, psihoterapevti, strokovnjaki za pozitivno psihologijo, čustveno inteligenco, osebnostno rast in duhovno zorenje. Razvijajo tehnike za krepitev dobrega počutja, blagostanja, notranjega zadovoljstva in sreče. Nevrologi in nevropsihologi jim predstavljajo tehnike za …/…/.
Danes mora biti vse mindful, izraz je neprevedljiv, saj je koncept, pomeni pa predvsem to, da mora biti vse v življenju brez stresa (stressless). Tehnologija je pri tem v pomoč. Najnovejši digitalni izdelki omogočajo, da so ljudje prek njih nenehno povezani s strokovnjaki, ki jim iz oblaka vsak trenutek lahko ponudijo najsodobnejše prijeme, drugačne tehnike ali pa jim preprosto modro svetujejo, kako se obnašati.
Pripadniki elit tako s pomočjo najnovejše znanosti in starodavnih tehnik meditiranja sproti vplivajo na telo in dušo, da je vse harmonično, /…/.
Svet je danes urejen na poseben način: v središču so elite, tisti 1 odstotek, naokrog smo vsi drugi.
Kdor ne pripada eliti in je, denimo, žalosten, ga utegnejo zdraviti. Kdor razmišlja, ga takoj razglasijo za čudaka. Kdor bere knjige, je nenormalen in potrebuje normaliziranje. Kdor skuša biti kritičen, se ne zna obnašati, je nevaren in je morda terorist, zato ga bodo nadzorovali in kaznovali. Kdor je brez dela, je len in premalo skrbi zase. /…/.
Pomirjeni, srečni, inteligentni in fit kapitalisti z ravnimi trebuhi in brezhibnimi pričeskami hočejo iztisniti iz delavcev vse, kar je sploh mogoče, pri tem pa govorijo, da jim hočejo samo dobro. Nadzorujejo vse vidike človeške eksistence in trdijo, da le zbirajo informacije za njihovo varnost. Strokovnjaki raje merijo atome in molekule v telesu, kot da bi se pogovarjali z ljudmi o tem, kaj čutijo in kako živijo.
Ponudbe industrije sreče pa so deležni tudi vsi drugi, ne le elite, če so le pri volji, da prisluhnejo in postanejo pozorni.
Pozitivni psihologi tako nenehno širijo okrog sebe nasvete, kako povečevati blagostanje, tudi če nimate službe, ste prekerni delavec, živite v umazanem najemniškem stanovanju, imate raka ali ste na smrtni postelji. Povsod širijo mindfulness in empatijo, pozitivne vibracije, misli in ideje, s katerimi naj ljudje pozabijo, kako bedno in mizerno je vsakdanje življenje, preprečijo slabe spomine in se nekoliko razvedrijo, če že službe nimajo. /…/.
Nasvet staršem, vzgojiteljem in učiteljem: da bi postali ljudje kakor pripadniki elit, je dobro otroke vključiti v industrijo sreče čim bolj zgodaj.
Ekonomija sreče tako povečuje BDP in ljudje iz Bruslja, ki se hladnokrvno ukvarjajo s suhoparno statistiko, so zadovoljni, zato sem in tja potrepljajo politike po ramenih in jim spodbudno rečejo, da so na pravi poti.
Za vse druge je tako ali tako že nekaj časa kratko malo vseeno in je prepozno. Te dni so znanstveniki NOAA objavili podatek, da je količina ogljikovega dioksida v zraku v marcu presegla 400 enot na milijon, kar je mesečno povprečje, kot ga človeštvo še ni zabeležilo. Tisti, ki so imuni pred argumenti, bodo seveda rekli, da segrevanje ozračja tako ali tako sploh ne obstaja.
/…/
Dr. DUŠAN RUTAR
