Vsebina časnika Šolski razgledi številka 1/2015
Januar je zmeraj poseben mesec. Je prvi v letu in je po zadnjem, nabitem z dogodki, ki v vsej svoji bleščavi prehitro zbrzi, že pregovorno najdaljši, pogosto tudi najhladnejši. Zato ni nenavadno, da se ob misli na januar spomnimo na mraz, seveda tudi na dežele, kjer mraz veliko bolj zareže in pokaže svoje zobe, kjer led in sneg vztrajata večji del leta ali celo vse leto, pravzaprav dajeta deželi podobo.
Grenlandija je že takšna dežela. Je največji otok na svetu, z najbolj dramatično obalo na našem planetu. Ta dežela je polna ledenikov, ledeniških gor in dolin, plavajočega ledu, neskončno jezer brez imen premore, rek in vrhov. Tam je zrak kristalno čist, svež in hladen, naš pogled pa lahko včasih seže celo dvesto ali tristo kilometrov daleč. Težko si predstavljamo posebno lepoto in posebne občutke, ki jih je mogoče doživeti le tam, skoraj na vrhu sveta, v deželi veličastnih razsežnosti, ko lahko ure in ure, dan za dnem hodimo in raziskujemo, celo pod polnočnim soncem, in se čudimo znova in znova, kje smo, kako smo majhni, majceni in kako mogočna je narava …
Damjan Končnik je vse to okusil. Že med visokošolskim in magistrskim študijem kemijske tehnologije se je veliko potepal in odkrival svet, med drugim ta oddaljeni in ledeni del sveta, ki ga je očaral in prevzel. Na Grenlandijo se rad vrača, skuša jo približati sopotnikom (www.ekopotovanja.com), ki se odločijo podati na to posebno avanturo. To deželo, ta poseben svet, tudi tamkajšnja redka naselja in prebivalce, celo grenlandsko cvetje in rastje, nam je že pred leti približal v svoji obsežni knjigi Grenlandija – svet zase, ki jo je izdal v samozaložbi. Iz te knjige so tudi njegove prekrasne fotografije, ki jih tokrat delimo z vami. Zbrali smo predvsem take s snegom, ledom in veliko vode, takšne, ki sodijo v ta čas …
Druženje s soncem
Uvodnik
»Pomembno je samo to, kar je v nas samih,« je pogosto povedala. A to niso bile le izrečene besede, to je občutila, da bolj ne bi mogla! Ta plemenita ženska strahu ni priznavala, ni dovolila, da jo ohromi, čeprav se je velikokrat skušal prikrasti vanjo. A predobro se je zavedala, kaj strah povzroča, in sicer da se vdamo. Zato je verjela v pogum, saj ta prej ko slej prinese priložnost in nakaže pot. Zmeraj.
Ne le, da je izjemno veliko težkega prestala; v najhujših, najtežjih okoliščinah je zmogla in znala ustvariti tudi lepa, topla, nepozabna občutja! Za sotrpine je odigrala več kot sto klavirskih koncertov ter jim z njimi vlivala tolažbo in upanje. O Alice Herz Sommer razmišlja Lučka Lešnik.
Naši učenci – slabi kritični misleci?
Mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti – ICILS
Začenjamo niz krajših prispevkov, s katerimi vam želimo približati posamezne rezultate Mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti (ICILS), ki jo je koordinirala Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih dosežkov (IEA). Dr. Eva Klemenčič je predstavitev tega izseka izbrala ne le zato, ker bi bili rezultati lahko zanimivi že sami zase, pač pa predvsem tudi zato, ker o pomembnosti razvoja kritičnega mišljenja v našem šolskem sistemu govorimo že zelo dolgo in neprestano. Predstavlja se nam kot nekakšna novodobna paradigma, vprašanje pa je, ali je to bolj značilnost normativnih zapisov ali tudi dejanske šolske prakse. V sodobnih kontekstih, v katerih deluje šola danes, in predvsem glede na to, da imamo opraviti z generacijami, ki jih popularno imenujemo »digitalni domorodci« (digital natives), lahko ti dve področji (kritično mišljenje in pomen informacijsko-komunikacijske tehnologije) med seboj tudi povežemo.
»Klik za več!«Prostovoljno delo?
Narobe svet
Razmislek o prostovoljnem delu začnimo s samim dejanjem poimenovanja nekega dela kot prostovoljnega in tistih, ki to delo opravljajo, kot prostovoljcev. Pomislite, še pred desetimi leti bi bilo sodelovanje v kakšnem društvu ali krožku nesmiselno poimenovati prostovoljno delo, pravzaprav bi ga bilo sploh smešno imenovati delo. Poimenovanje delo je bilo rezervirano za delo v službi, tisto delo torej, katerega opravljanje je predvidevalo nadomestilo v denarju (plačo ali mezdo). Kako je danes? Učitelji s pasivnostjo dopuščajo spreminjanje izobraževanja kot podsistema družbe po logiki ekonomskih interesov, med drugim ugotavlja Andrej Adam.
»Klik za več!«Registracija delovnega časa?
Ne, mnogo več!
Tudi kartica, ki sem jo dobil, me navdaja s posebnim zadovoljstvom. Ob vsakokratni uporabi se bo zgodila kvečjemu sprememba v dobro. Saldo opravljenih ur se bo stalno povečeval. Dolgoročno bo kartica morda celo kompatibilna s kakšnimi ugodnostmi, značilnimi za potrošniško družbo. Morda bomo nekoč z večjim saldom ur dobivali pike, s pikami pa ugodne popuste za letovanje v Svizovih počitniških apartmajih. Skratka – plusov več kot dovolj. Bolj za šalo kot zares Aleksander Šparemblek.
»Klik za več!«Preprosto ljudje
Uglašeno
Besedo za besedo je nizala mama in nemo zrla v prvojanuarsko bleščavo, v neskončnost, tja daleč, kjer se stikata modrini … Nihče od zbranih ga ni poprej poznal, tega fanta, njenega sina, ki ni zmogel več. Le ona, mama, ga je poznala, čutila, še ga čuti in zmeraj bo tako. A nenadoma je bil z nami vsemi, ki smo se naključno znašli na tem prelepem mestu, za visoko steno, v katero se je zgodaj popoldne upiralo sonce in kjer smo posedli naključni sprehajalci, med seboj dotlej neznanci, a vendar v tistem kratkem času tako zelo pristno povezani kot žal marsikdaj niti doma ne. Prvojanuarski utrinek Lučke Lešnik za spodbuden začetek novega leta.
»Klik za več!«Anafilaksija
Nekaj temeljnih informacij, da bo v vrtcu in šoli lažje ukrepati, če bo treba
Anafilaksija je resna generalizirana in sistemska preobčutljivostna reakcija, ki je lahko življenjsko nevarna. Razlog jedihalna stiska, saj lahko oteče sluznica v grlu ali pa se zožijo spodnje dihalne poti. Prav tako je lahko razlog prizadet srčno-žilni sistem – oslabljeno je lahko delovanje srca, žile pa so preveč prepustne in razširjene. Hrana je najpogostejši vzrok za anafilaksijo pri otrocih in mladostnikih. Zlasti moramo biti pozorni na arašide in druge stročnice, drevesne oreščke, jajca, mleko, pšenico, sadje, ribe in morske sadeže. Zadnja leta je čedalje več otrok alergičnih na hrano in vse več jih sprejmejo v bolnišnice zaradi anafilaksije, povzročene s hrano. Ocenjujejo, da je alergičnih na hrano med 4 do 7 odstotkov vseh otrok, kar pomeni tri milijone šolarjev po svetu. Tina Vesel s sodelavci.
»Klik za več!«Koučing za osebni razvoj
Od prava do svetovanja in veliko vsega vmes
Odločitev za podiplomski študij supervizije, osebnega in organizacijskega svetovanja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je dozorela v obdobju piljenja poklicne identitete. To, da sem po formalni izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica, ni zadoščalo mojemu notranjemu občutku. Že prav, pravna pravila in pravni akti, red mora biti, vendar sem čutila in se zavedala, da je življenje bolj pestro, barvitejše in večplastno. Od prava mi je bilo najbližje mirno reševanje sporov, mediacija, zato sem se je poglobljeno lotila, najprej v teoriji, potem še v praksi … Svojo pot opisuje Vesna Selan Kure.
»Klik za več!«Ne prezrite!
Nov začetek, priložnost za optimizem. Naj učenci in študentje ne bodo več tarče zločincev in naj nam vsak dan prinese tudi kaj lepega! * Škandali v šolah– kar precej jih je bilo, o katerih so domači in tuji množični mediji bolj ali manj senzacionalistično poročali konec preteklega leta. * Neizmerna volja po življenju in znanju. Pogovarjamo se s Tanjo Bečan, pedagoško vodjo Bolnišnične šole na Osnovni šoli Ledina v Ljubljani. * Ko boste naslednjič o drugemu vedeli več, kot ve on sam o sebi, se zamislite. Očitno ste nekje pozabili metlo in smetišnico. S takšnimi dejanji človek govori. Več pove o sebi kot o drugem. Pometite! * Moj hobi je zbiranje besednih oblik z mojim imenom. V svoj seznam sem jih zbrala že več kot štiri tisoč. Uporabljam jih za ustvarjalno pisanje in umska poigraVanja. List iz dnevnika. * O smrti in minljivosti. Pogovor o občutljivih temah je laže začeti, če otroku najprej nekaj preberemo ali si nekaj skupaj ogledamo. * Stari Arbat, Moskva, najbolj zabavno rusko predmestje, ki bi Puškinu verjetno še vedno ugajalo.
Pred letom dni sta začeli z dopisovanjem (Najina pisana tapiserija) Rut in Tanja, tokrat objavljamo Tanjino pismo. Zanima nas, kaj bo letos v ospredju pri vašem delu – o tem smo povprašali direktorja Francoske šole v Ljubljani, vzgojitelja mariborskega dijaškega doma Drava in pedagoško vodjo podružnične šole Mlinše. Smo v družbi najmlajših, a tudi v družbi Lile Prap, ki jim je bila navdih ustvarjalnosti. Zabavamo se ob eko družabni igrici Zvezdica Zaspanka. Na eni od šol se odpravljajo v Lihtenštajn in se že veselijo. Vse vas pa vabimo – v družbi Olge Paušič – na potep v Egipt in na Sinaj. Kaj pripravlja Niko Slana za ponovoletni ugriz športnim pedagogom? Preberite v Športnem pogledu. V poprazničnih dneh namenjamo posebno pozornost jetrom in ponujamo recepte, kako jih razbremeniti. Z Alešem Debeljakom in Abecedo otroštva smo tokrat pri Š. V rubriki kaj bi mi brez spleta se tokrat ukvarjamo s sumljivimi ponudbami, Tereza Žerdin pa se sprašuje, ali je socialni status pomembnejši od otrokovih pravic.