Vsebina časnika Šolski razgledi številka 18/2013

Listopad, listnik ali november se počasi izteka. Samo še stran obrnemo na koledarju, spustimo med nas gruden, grudnik ali december, ko se bo dan skrčil tako zelo, da bo dolg le še 8 ur in 38 minut, in že bomo skoraj v novem letu. Januarja bo dan že precej daljši, zadnji dan, ko bo nastopilo tudi kitajsko novo leto in z njim leto konja, bo trajal že 9 ur in 40 minut. Vsi ti podatki so iz bogatega koledarja, ki so ga za prihodnje leto pripravili v Slovenskem šolskem muzeju. V njem ne najdemo le informacij o praznikih, svetovnih dnevih, godovnih imenih, pač pa tudi podatke o luninih menah z uro, sončnih vzhodih in zahodih, slovenska imena mesecev, vremenske pregovore in še veliko drugega. Predvsem pa je koledar paša za oči in dušo – občudujemo lahko namreč prekrasne ilustracije slovenskih avtorjev, tiste najbolj nepozabne, iz slikanic, ki smo jih prebirali v otroštvu. Muca copatarica, Maček Muri, Juri Muri v Afriki, Svinjski pastir in še mnoge druge … Te podobe in junaki navdušujejo tudi zdajšnje otroke, seveda pa zmeraj znova tudi nas. Pravljični junaki so se torej znašli v prelepem koledarju Slovenskega šolskega muzeja (mimogrede: vabljeni tudi na razstavo Slikanica – moja prva knjiga, ki vabi na prijeten sprehod v muzejske prostore), našli pa so pot tudi v tokratne Šolske razglede.

Izzivi in dileme

Uvodnik

Tako v strokovnih in akademskih razpravah o državljanski vzgoji kot tudi v vsakdanji šolski praksi se pogosto soočamo s problemi in izzivi, na katere nimamo enoznačnega pogleda, še manj pa imamo jasen ali prepričljiv odgovor. Je enako obravnavanje zadosten pogoj državljanske enakosti? Ali naj pri pouku spodbujamo razpravo o protislovnih vsebinah ali naj se – zaradi moralnega statusa posameznih vsebin – le-teh ogibamo? Kaj šteje za legitimno obliko izkazovanja patriotizma? Je to izobešanje zastave, petje himne, morda lojalnost temeljnim načelom in skupnim vrednotam, kritično mišljenje ali celo državljanska nepokorščina? Kdaj in kako naj zagotovimo sprejemanje in vključevanje različnosti v vsakdanjo pedagoško prakso? Katere so meje strpnosti? In še in še. Piše Mitja Sardoč.

»Klik za več!«

Visokošolska ozimnica

Ni vse dobro, kar nastane z dobrimi nameni

Kaže, da bomo še pred prihodnjo pomladjo dobili skoraj popolnoma prenovljen in zelo razširjen visokošolski zakon. Tokratna zakonska reforma je velika stvar, saj ta zakon od svojega nastanka pred 18 leti še ni doživel tako obsežnih sprememb in dopolnitev, kot jih predvideva aktualni predlog. Vsebina predvidenih sprememb in dopolnitev pa vzbuja v meni – in opažam, da še pri nekaterih – izrazito mešane občutke. Tako Jasna Kontler Salamon, več v ŠR!

Maratonska reforma univerze teče častni krog

Naš komentar

Že zdaj je vidno, da se bo nova zakonodaja lomila na vprašanju brezplačnosti študija. Koliko je predlog o odpravi izrednega študija in vpeljavi »delnega« plačljivega študija neke vrste najboljša med najslabšimi rešitvami in koliko obeta dolgoročno stabilizacijo univerz v sklopu (trenutno razpadajoče) socialne države, se bo moralo razjasniti v javni razpravi. Najbolj pomembnih vprašanj, ki se nahajajo v rubriki »kakovost visokošolskega študija«, pa zakon ne more rešiti, čeprav brez njega prave in prevečkrat prekinjene razprave ni mogoče niti začeti. Razmišlja Darko Štrajn, preberite v ŠR!

Človek obrača, življenje obrne

Kapitalistična ideologija v šoli

V neoliberalnem kontekstu je strokovna avtonomija učiteljev postala problem, znamenje sebičnosti – nekaj, kar je treba nadzorovati in stavimo lahko, da bo na šolah vse več projektov, ki bodo pod pretvezo izboljševanja kakovosti dela v razredu in s sladko-strastnim novorekom o vseživljenjskem izobraževanju učiteljev vdirali v razred in dejansko krnili učiteljevo strokovno avtonomijo … Tema, o kateri ima veliko povedati Andrej Adam.

, »Klik za več!«

Za vrati azila

Njihove zgodbe

Maja Sotenšek je umetnostna zgodovinarka, zaposlena v knjižnici na ljubljanskih Fužinah, sicer pa je neutrudna popotnica. Kolikor utegne, se potika po svetu. Vleče jo zlasti na vzhod.

Doma je razpeta med Ljubljano in Piranom – tako živi že od nekdaj. A tudi doma nenehno raziskuje gozdove in vasice okrog Ljubljane, na Obali pa odkriva skrivnosti in čare Istre. Tovrstni nemir in raziskovalno žilico je prenesla tudi na hčerko Brino, diplomirano biologinjo, sicer predano tabornico. Kadar najdeta čas, jo radi tudi skupaj kam mahneta. Zadnje čase vse pogosteje v ljubljanski azil, kjer je Brina že nekaj časa prostovoljka in se ukvarja z najmlajšimi. Ne, ni v njuni moči, da bi spremenili usode ljudi, pahnjenih v eksodus. A najbrž bi tudi zanje bilo življenje svetlejše, če … Če bi se vsi mi vsaj zavedali, da so med nami, tam, na obrobju Ljubljane … Če bi se vsaj malo skušali vživeti v njihove usode. Če bi se – predvsem tudi tisti, ki v različnih uradih odločajo o njihovi nadaljnji poti –, potem bi bilo manj njihovih bridkih zgodb, včasih tako bridkih, da komaj verjamemo, česa vse je zmožen človek … Maja je prepričana, da vsi mi ne bi bili tako zelo brezbrižni (na videz delujemo tako), če bi vedeli, kako je za vrati azila, pravzaprav na poti tja in od tam. Prav zato se je odločila zapisati njihove zgodbe – njeno razmišljanje in prvi del zgodb smo objavili v prejšnji številki, zdaj nadaljujemo.

Kaj je ljubezen in kaj vzgoja

Akademska izobrazba ali otrokova sreča

Kje je torej ljubezen staršev, ki svojemu otroku tako očitno privošči vse to v svoji želji po dokončanju programa, ki je za otroka daleč prezahteven? In glede na vedno bolj storilnostno usmerjeno družbo – kje taki starši vidijo svojega otroka?! Pozabili smo, da je tudi poklicna izobrazba pot do otrokove osebne sreče. Žal smo to pot toliko časa zapostavljali, da v zdajšnjem šolstvu ni več pravih mojstrov obrti, ki bi znali svoje znanje prenašati na mlade rodove in jim s tem omogočiti dostojno življenje. Res škoda! Akademska izobrazba torej?!

»Klik za več!«

V tišini s seboj

Uglašeno

Neumirjen um, v vsakem trenutku množica misli v glavi – to so težave sodobnega človeka. Spravljajo ga v še hitrejše obrate, postane odvisen od njih, zato je to že sodobna zasvojenost, ki se kaže tudi v prostem času, ko postajajo zanimive potrebe ljudi po vse več gibanja, hitrega gibanja. Majhen odstotek ljudi zna prisluhniti sebi v miru, izvajati rekreacijske dejavnosti sproščeno, počasi, brez govorjenja, tekmovalnosti, pripomočkov, televizije, temveč le s seboj, v tišini in ob sproščujočem gibanju, ko zaznavaš posamezne dele telesa, ko ne kuriš svoje energije, moči, temveč jo pridobivaš, telo in duša sta v sozvočju, se regenerirata in ne potrebujeta glasbe, vicev, pijače, počitka, saj sta v ravnovesju … Piše Darinka Suljević, več v ŠR!

Utrujen

Opazujem, razmišljam, spoznavam

Utrujen sem, ker dobivam polena pod noge. Seveda se bom navadil. Na koncu bo za zimo dovolj. Vendar še vedno se sprašujem, zakaj. Utrujen sem, ker je pri nas postala negativna zgodba tista prava zgodba v medijih. Zakaj? Jaz nočem svojih otrok vzgajati v okolju, polnem negativnih stvari. Svet ni vedno samo svetel, vendar, spoštovani, tudi teme ni stalno. Utrujen sem od večnega vprašanja, kaj je »zadaj«, ko ljudje naredijo nekaj dobrega. Smo res prišli tako daleč, da v iskreno dejanje, ko naredi nekaj dobrega, ker verjame, da se dobro z dobrim vrača, ne verjamemo več? Žiga Vavpotič.

»Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

V novih Šolskih razgledih vabljeni v mariborsko sinagogo na razstavo Romi v gibanju, pišemo o filmu Hočem živeti, ki predstavlja resnično zgodbo dekleta, ki je svojo stisko po smrti matere izražala z rezanjem in pozneje anoreksijo. Pišemo o filmski jeseni doma in v Varšavi. O Japonski tokrat kar v učilnici, obenem pa vprašanje – kdaj se japonski šolarji sploh igrajo? Sprehajamo se med novimi knjigami. V listu iz dnevnika tokrat o posebnem dnevu, tistem, ko sadove predstavimo drugim – beseda je o mednarodnem tekmovanju mladih pihalcev. Zvedeli boste, kaj so počeli študentje novinarstva iz različnih koncev Evrope v naši prestolnici. Ljubljanski maraton je spodbudil tokratni športni pogled – ali je odnos do teka (tekaška kakovost) tudi kaj v sorodu s splošno kakovostjo šole. Kot smo obljubili, podeljujemo knjigi, ki obravnavata EFT – tehnika vas zanima, nekateri imate z njo že dobre izkušnje. Beseda je o simbiozi – tiče se vseh nas, vsi smo del nje. V Odzivanjih se družimo z Nežo Maurer, predstavljamo nekaj privlačnih didaktičnih iger, imenitno izpeljan šolski tabor, imenitne novoletne voščilnice, ki so jih z veliko vztrajnosti in potrpežljivosti izdelali varovanci iz Varstveno-delovnega centra CUDV Draga Ig in še in še. Ne skrbite, tudi ne vse druge rubrike nismo pozabili in, seveda, so tudi tokrat z nami čečkalčki.

Ne prezrite!

Le kaj smo tokrat pripravili za vas v rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije?