Vsebina časnika Šolski razgledi številka 16/2013

Resnica si je izbrala prelep začetek oktobra.

Tudi nova pesniška zbirka Lidije Golc Amarkordi (izdala Mohorjeva založba Celovec) je prišla med nas v začetku oktobra, ko se je šolsko leto že utirilo in smo vsakdanje delovne obveznosti znova sprejeli, celo spet zmoremo ob njih začutiti mir v sebi.

Mir po počitnicah je najlepši mir na svetu. Jutro rojeva preprosto rodovitnost.

Ne, ne vemo, kdaj so se zapisali vsi ti stihi, vse te pripovedi, vsa izlitja. Najbrž v miru, naplavila jih je noč ali so jih rodila jutra. Lidija Golc, profesorica slovenskega in ruskega jezika, s koreninami v Mariji na Zili, zdaj pa živi v Ljubljani in poučuje na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, jih je preprosto začutila in prenesla na papir še za nas. Amarkordi. Spomini. Vsakdanji drobiž. Klici po bližini.

Izmenjava dragocenosti, slutenj, vedenj, radovednosti, srečanj, vedrin in oblačin: pogovor.

Res, pogovor s sabo. Zase. Da je duša lažja, prevetrena. Včasih tudi za druge. Da prebero, kar so zamudili opaziti, začutiti, odživeti.

Zbirka stihov za vse nas, da vdihnemo svežino, si dovolimo čutiti, se prepustimo – tudi spominom, v prihajajočih dneh še posebno …

Slike del Dragice Čadež, redne profesorice kiparstva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, v toplini lesa in tudi barv dopolnjujejo in poglabljajo sporočilnost amarkordskih lirskih zgodb, ciklusov in celotne zbirke.

Tokratni Šolski razgledi so svojevrsten sprehod med verzi in podobami dveh ustvarjalk –

Lidije Golc in Dragice Čadež. Privoščite si ta sprehod …

Kako malo je treba

Uvodnik

… Nastavite obraz solzam neba, naj vas umivajo, gladijo, božajo, naj vas razvajajo, kot to več ne znamo ali nočemo ljudje. Celo ljubimke, ta zamolčevana in zatajevana bitja, posteljni nadomestki žena, srečno poročenih, uglajenih, na videz urejenih, več ne. Ker se nam vedno kam mudi, čeprav niti dobro ne vemo, kam, a mudi se nam. Nikoli nimamo časa. Niti zase ne, kako bi ga potem imeli za druge …? Toni Gašperič ugotavlja, kako malo besed je potrebno za sporazumevanje, a na tisoče za razumevanje …

»Klik za več!«

Svoboda ubijanja – pravica spominjanja?

Aktualno razmišljanje

V težkih časih, ki Sloveniji ne obetajo nič dobrega, se najdejo »junaki«, ki se šemijo v takšne in drugačne uniforme, ki ropotajo s starim orožjem in »nabijajo« junaške koračnice, od Rovt do Dražgoš, vsak po preskušenih notah. In ni ga junaka, ki bi ločil zrnje od plev, ki bi dvignil glas v dobro naroda in narodne pomiritve po nesrečni moriji druge svetovne vojne, ki nas je tako usodno zaznamovala: ustavite konje, bili smo zmagovalci in poraženci. Bili smo na zmagoviti strani protihitlerjevske koalicije in bili so sodelavci nacifašizma, sodelavci okupatorja na poraženi strani. A vsi so bili ljudje, ki si zaslužijo spomin. In spomenik, tam v beli Ljubljani, v prestolnici države Slovenije – takšnega, ki bo spomin in opomin hkrati. Na zlo ubijanja in mračnjaštva ter na večno svetlobo upanja, svobode in častnega spominjanja … Piše dr. Marjan Toš.

»Klik za več!«

Ni vedno boljši kot doma

Študij v tujini

Dobro poznam dekle, ki je pravkar diplomirala na prvi stopnji ene od tehniških fakultet mariborske univerze in po pričakovanju naj bi tam zdaj vpisala še drugo stopnjo. Vendar se je odločila, da bo raje vpisala drugo stopnjo istovrstne fakultete graške univerze. Zanimalo me je, zakaj takšna odločitev, ko pa le za silo tolče nemščino? Dobila sem odgovor, da bo tam pridobljena magistrska diploma menda vredna več in da bo z njo lažje prišla do zaposlitve. Enako naj bi poleg nje menilo in ravnalo še kar nekaj njenih sošolcev. To drugo, da bo tako morda lažje najti službo, še verjamem, saj je naša soseda že splavala iz recesije, kar pa se kakovosti študija tiče, bi potrebovala bolj strokovne argumente … Več v ŠR, Jasna Kontler Salamon.

Lakota v naših šolah

Naš komentar

Pomoč dobrodelnih ustanov je namreč omejena, saj razpolagajo z omejenimi sredstvi. Razpoložljiva sredstva sicer lahko prerazporejajo po različnih prioritetah, a prej ali slej trčijo na mejo. Ko bo ta meja dosežena, humanitarne organizacije ne bodo več mogle reševati problema lačnih otrok. Poleg tega gre za očitek, ki temelji na tihi predpostavki, da je normalno, da za lačne otroke poskrbijo humanitarne organizacije. To pa je po mojem mnenju napačna predpostavka. Zanje mora najprej poskrbeti država. To je njena dolžnost. Ko morajo zanje poskrbeti šole in humanitarne organizacije, je to očiten dokaz, da je s socialno državo nekaj hudo narobe. Zato je – tudi če je bilo v določenih primerih upravičeno – pripisovanje krivde za to, da so otroci v šoli lačni, staršem in učiteljem (ker se niso obrnili po pomoč na humanitarne organizacije), obenem hoteno ali nehoteno prikrivanje pravega krivca: države oziroma njene zgrešene socialne politike, katere posledica so tudi lačni otroci. Komentira Zdenko Kodelja.

»Klik za več!«

Odprimo oči

Kakšen odnos imajo do nacionalnega preverjanja znanja naši devetošolci

Učiteljice slovenščine štirih osnovnih šol škofjeloškega območja smo že maja, takoj po končanem elektronskem vrednotenju letošnjih NPZ iz slovenščine, oblikovale svoje mnenje v zvezi s strukturo, težavnostjo, smislom in z obsežnostjo ter vrednotenjem lastnega dela pri popravljanju nalog nacionalnih preizkusov znanja. Izpostavile smo predvsem veliko tvorbnih nalog pri slovenščini, saj nam je njihovo vrednotenje vzelo zelo veliko časa ter nas nemalokrat puščalo v dvomih. Spraševale smo se tudi o smislu NPZ v sedanji obliki, saj smo predvidevale, da njihovi rezultati učencem večinoma ne pomenijo nič ali le zelo malo. »Da ne bi razmišljala kar na pamet in da o NPZ ne bi razpravljali le učitelji, svetovalci in drugi strokovnjaki, sem se odločila v enem izmed dveh devetih razredov na naši šoli opraviti anketo, v kateri sem učencem postavila 15 vprašanj, vezanih na letošnje NPZ,« pravi Bernarda Pintar. Več v ŠR!

Naj bo beseda o – ljubezni

Zavod Y in Simbioz@

Zavod Ypsilon je 10. oktobra letos v Lutkovnem gledališču Ljubljana praznoval svojo četrto obletnico. Zbrane je nagovorila celo predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek, ki je ob tej priložnosti zagotovila, da so mladi nacionalni interes in prioriteta trenutne Vlade. Program je bil bogat in zanimiv, mi pa tokrat v rubriki Simbioz@ objavljamo osrednji govor Žige Vavpotiča, direktorja Zavoda Ypsilon. Zakaj? Simbioz@ je namreč ena vidnejših akcij, ki potekajo pod okriljem Zavoda Ypsilon. Ker o njej pišemo od vsega začetka, tudi vi o njej že veliko veste. Vse, kar vas zanima, pa je za vas skrbno zbrano na www.simbioza.eu. Tokrat pa uživajte ob Žigovih besedah, polnih ljubezni!

»Klik za več!«

Po pradavno modrost

Andski zakladi

V šolskem sistemu je učitelj kot osebnost izpostavljen veliki odgovornosti. Predstavlja »družbeni most« med učencem in znanjem, z namenom, da bi prav to pridobljeno znanje nekoč oblikovalo učence kot odgovorne, zrele in ustvarjalne posameznike, ki naj bi postali nosilci družbene blaginje. To je plemenito in globoko poslanstvo. Da bi učitelj izpolnjeval svoje poslanstvo, naj bi ga odlikovalo, da zna biti pravična avtoriteta, spodbujevalec znanja in uspešen motivator, pozornost pa naj bi posvečal tudi ustvarjanju čim boljših medosebnih odnosov in dobrega počutja učencev. Res zelo odgovorno in zahtevno poslanstvo.

A kam bi se lahko učitelj odpravil iskat znanje, modrost in podporo, da bi v vsakodnevnih delovnih obveznostih in izpostavljenosti nenehnim bolj in manj stresnim situacijam modernega sveta, kot močna in stabilna osebnost, bil zmožen opravljati delo v svoje zadovoljstvo in izpolnitev? Sabina Bohinec Gorjak. Več v ŠR!

Spoštuje otrokov srkajoči um

Metoda montessori

Metodo montessori je že pred več kot sto leti razvila Italijanka Maria Montessori, ki se je s pozornim in dolgotrajnim opazovanjem otrok dokopala do nekaterih, za tisti čas revolucionarnih ugotovitev. Prepoznala je različna občutljiva obdobja v otrokovem intelektualnem razvoju ter ugotovila, da malček v najzgodnejšem obdobju svojega življenja vsrka največ informacij. Metoda temelji na teh dveh spoznanjih, ki ju dopolni še s spodbujanjem samostojnosti, svobodne izbire dejavnosti, dobro pripravljenega okolja, ki srkajočemu umu omogoča zbranost, in reda. Metoda je razširjena po vsem svetu, od približno 22 tisoč ustanov naj bi jih bilo največ v ZDA (okrog 5 tisoč), Evropi, Indiji, Avstraliji in na Japonskem. V Sloveniji … Piše Jasna Rajnar Petrović, več v ŠR!

Kaj vse smo še pripravili za vas?

Predstavljamo vam letošnje prejemnike najvišjih državnih nagrad na področju šolstva – poklon njim in spodbuda vsem nam! Še kdo vidi luč v učiteljevi sobi? Žiga Vavpotič jo vidi! Greste z nami Lizbono? Tam se počutiš domače, neverjetno domače … Tudi Franci Petek marsikdaj ni mogel razumeti, da njegovi otroci počnejo kaj drugače od njega. Priklon drugačnosti. Učiteljico vedno bolj mika, da bi si tudi sama ustvarila profil na družbenem omrežju Facebook (FB), a pri tem jo obhaja kup dvomov … Učiteljici svetuje strokovnjak s tega področja Domen Božeglav v naši redni rubriki Kaj bi mi brez spleta. Pričakuje tudi vaše vprašanje. Ste kdaj razmišljali, kaj vse počne na šoli tajnica? O tem piše ena med njimi v tokratni rubriki list iz dnevnika – že vnaprej vam povemo, da nima fikusa v pisarni, a po kavi pri njej, na Ludviku, vendarle diši. Starši, šola – učinkovita povezava. A včasih prestopi meje ... Joanna je pohvalila pravila slovenskega jezika, saj ji je bila slovnica popolnoma razumljiva. Pravi, da je preprostejša od poljske, ki ima veliko več končnic in izjem. Tokrat razmišljamo tudi o vaški tradiciji in zdravi kmečki pameti. Predstavljamo veliko novih knjig. Ali trepet metuljevih kril v Braziliji lahko sproži tornado v Teksasu? Nenavadno vprašanje, ki pa ima zvezo s plemenitim učiteljevim poslanstvom. Beseda je o pisanju, nadvse ustvarjalnem procesu, in tudi o povezovanje v izobraževanju, tokrat prek učiteljskih društev in šolskih muzejev iz različnih držav. Čečkalčki za globlji dah in nasmeh, seveda pa še marsikaj …

Ne prezrite!

V Goleini rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije tokrat spoznavamo biomaso.