Vsebina časnika Šolski razgledi številka 11/2013
Matej Gider je po izobrazbi likovni pedagog, poleg pedagoškega dela se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, občasno tudi s poezijo in fotografijo. In rad potuje. Dela predvsem na papirju, zato je slik na platnu sorazmerno malo. Razstavlja redko, a vendar kdaj. Prav te, ki jih objavljamo v tokratnih Šolskih razgledih, so bile že na ogled pred leti v Gornji Radgoni (več o njih in avtorju na strani 16). Njegove slike niso temačne niti pesimistične. Nimajo namena učiti ali spreminjati sveta, še najmanj ugajati. So tu, da najdete v njih delček realnosti, ki je večkrat hitrejša od naših občutkov in misli.
Zgolj zatišje pred nevihto
Uvodnik
Šolskega leta ni mogoče razumeti kot konca spopada za ohranitev standardov in normativov. Je le priložnost za nabiranje moči pred jesenskim nadaljevanjem. Normativi in standardi vse bolj postajajo ena od ključnih točk boja za ohranitev vsem enako dostopnega in kakovostnega javnega šolstva, ki je eno od središč boja za ohranitev socialne države. Zakaj moramo vzdrževati pripravljenost? Ker ena zadnjih izjav pristojnega ministra Jerneja Pikala, vezana na rebalans proračuna za letos, da je »le eden od ministrov v vladi«, nedvomno relativizira njegova zagotovila in odločenost ob nastopu funkcije, da ne bo nobenih posegov v standarde in normative. Minister je očitno pod pritiski ... Razmišlja Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza.
»Klik za več!«
Učenje kot »resna igra«
Muzej – pomemben partner v šolskem sistemu
Po zaslugi slovenskih muzejev so učiteljem možnosti, ki jih za uresničevanje ciljev kurikula ponuja muzej, že dodobra znane. Danes se od učiteljev pričakuje, da poučevanje v razredu dopolnjujejo z obiskovanjem muzejev, galerij, botaničnih in živalskih vrtov, arhivov in drugih ustanov z značilnostmi muzeja. Kljub temu ostajajo nekatere značilnosti, posebnosti in prednosti učenja in poučevanja v muzeju kot avtentičnem kulturnem okolju učiteljem neznane. Rajka Bračun Sova v Šolskih razgledih.
»Klik za več!«
Vzporedni svetovi
Kolumna
Kako bi odgovorili, če bi vas vprašali, v kakšnem svetu si želite živeti? Imamo sploh odgovore na to vprašanje? Najbrž bi bili odgovori zelo odvisni od tega, komu in na katerem delu sveta postavite to vprašanje. Tisti, ki imajo vsega dovolj in preveč, bi si želeli še več moči, denarja, oblasti … Tam, kjer so ljudje lačni in živijo v bedi, bi pričakovali odgovor, da si želijo vsaj košček kruha; v predelih, kjer divja vojna, da si želijo miru; mladi z diplomami si želijo delo doma in ne v tujini, ekologi želijo zdravo okolje za prihodnje rodove, evropski birokrati in politiki pa recept, kako iz krize … Tisoč različnih resničnosti in tisoč različnih odgovorov! Najbrž bi dobili zelo zanimive odgovore tudi od učiteljev in njihovih učencev, če bi jih, denimo, vprašali, kakšno šolo hočejo … Oh, ti vzporedni svetovi, res smo zapletli ta naš svet vsak s svojo resničnostjo. Piše Ida Srebotnik.
»Klik za več!«
Pot do sebe in drugih
Nekateri vidiki preventivne odvisnosti
Na eni strani opazno primanjkuje dobrih preventivnih programov od širše družbe, na drugi pa so obstoječi preventivni programi pogosto manj uspešni tudi zato, ker so šolske svetovalne službe vse bolj omejene na administrativno delo in manj na strokovno …
S tem, ko učitelji poudarjajo učni proces in čim manj vztrajajo pri podatkovnem znanju in ciljno usmerjenem pouku (takšnega spodbuja zunanje preverjanje znanja), (so)ustvarjajo identiteto mladega človeka z razvijanjem pristne motivacije, ne pa le s pozunanjenim stremljenjem za spričevalom ...
Glede na zahtevnost učiteljevega dela si ta poklic zagotovo zasluži večje družbeno priznanje, hkrati pa veliko strokovnjakov razmišlja o obliki izbora kandidatov, v sklopu katerega bi preverjali motiviranost in osebnostno ustreznost za pedagoško delo ...
Preventivno delo proti zasvojenosti zasnujemo tako, da z ukrepi sistematično krepimo duševno zdravje ...
To je le nekaj poudarkov iz prispevka, ki ga v celoti lahko preberete v našem in vašem časopisu. Piše Damjan Šimek. Več v ŠR!
Grenki časi
Najtežje in najhujše od vsega, kar človeka lahko doleti, je ponižanje
Časi, skozi katere se prebijamo, nam nalagajo težka bremena. Marsikaj je postalo nepojmljivo, za nas starejše, otroke socializma, kar nepredstavljivo: imaš diplomo – ne dobiš službe; imaš službo, a takó nizko plačo, da ne moreš preživeti družine; namesto da bi otroci skrbeli za ostarele starše, le-ti s svojo pokojnino vzdržujejo otroke; še ko umiraš, ne moreš biti miren – misel na enormne stroške pogreba ti ne da, da bi mirno zapustil ta svet. Vsak dan več revežev, vsak dan daljše kolone pred prostori Rdečega križa, Karitasa … Vsak dan več bolnih, osamljenih duš. Obupen čas, brezperspektiven, destruktiven, moreč. Olga Paušič.
»Klik za več!«
Učiteljica in tolmačka znakovnega jezika
Kako se je likala Ljubica Podboršek
Spomnim se je kot prve osebe, ki je na televizijskem zaslonu z govorico kretenj spregovorila gluhim ljudem in tako prevajala glasovni govor v znakovni jezik. Znakovnega jezika se je naučila od staršev in bila pogosto most med slišečimi in gluhimi. Ko so njeno spretnost in znanje odkrili pravi ljudje, ju je začela prelivati v praktično poučevanje, pisanje, tolmačenje. V šoli za gluhe in naglušne je začela uvajati znakovni jezik in o tem napisala prvi priročnik, nato Znakovni slovar – Govorica rok I in II, skupaj s svojo sodelavko in učenko Katjo Krajnc učbenike za slovenski znakovni jezik Naučimo se slovenskega znakovnega jezika I, II in III, nato še priročnik za učitelje. Skupaj z več avtorji je nastal Slovar religioznih izrazov, pa še Pravljica Žabji kralj v sliki, besedi in kretnji. Pravljice še nastajajo. Za svoje delo je dobila več priznanj, a najdragocenejše ji je zadnje, priznanje gluhih učiteljev gluhih otrok. S tem priznanjem je bil dokončno pregnan njen strah, da se slišeča vsiljuje gluhim.
V Šolskih razgledih spoznajte Ljubico Podboršek, predstavlja jo Tereza Žerdin.
Konkretno za Slovenijo
Opazujem, razmišljam, spoznavam
Ker sem zadnje čase kritičen do upravljanja države, pa ne zato, ker to odgovarja mojemu egu, temveč ker me res skrbi za prihodnost ljudi, sem svoj razmislek o tem, kako izboljšati razmere, strnil v deset konkretnih točk. Želel bi si javne debate, verjetno pa bom doživel linč. To je že ena tistih slovenskih navad, ki bi jih morali spremeniti. Še enkrat ponavljam: ne pravim, da so vse ideje dobre. Z veseljem priznam napako. Samo prosim, utemeljite in bodite pozitivni, v smislu, da potem sami predlagate boljšo rešitev. Žiga Vavpotič.
»Klik za več!«
Center Nikolaja Kopernika
Po njem nas vodi naša varšavska dopisnica
Na mnogih mestih v Varšavi človeka pozdravljajo različna obeležja znamenitega poljskega astronoma, matematika, pravnika, ekonomista in zdravnika Nikolaja Kopernika.
Prebivalci Varšave svoje domove le redko zapuščajo. Mesto je ogromno in po navadi človek porabi preveč časa, da se iz njegovega središča odpelje na izlet v katerega od bližnjih krajev ali v naravo. Ob koncu tedna si krajšajo čas v mestnih parkih ali v trgovskih centrih. Prijetne urice pa je mogoče preživeti tudi v centru Nikolaja Kopernika. Piše Manja Žugman Širnik. Več v ŠR!
Gremo na izlet
Ne brez skicirke in svinčnika
Pavel Kunaver je bil srčen ljubitelj in poznavalec narave, zavedal se je, da jo poznamo le površno in da se premalo trudimo, da bi jo zares doživeli. Zato je spodbujal izlete prav v vsakem vremenu, dobro je namreč vedel, da nekateri pojavi in predmeti celo zahtevajo, da si jih ogledamo, jih doživimo prav v »najneugodnejšem vremenu«. Bil je tudi eden od pionirjev astronomije v Sloveniji, svoje astronomsko znanje je širil zlasti tudi med šolsko mladino in tako v pedagoške namene ustanovil prve astronomske opazovalnice v Sloveniji. Nič nenavadnega torej, da je spodbujal tudi nočne izlete. Ob prebiranju več knjižice, ki je izšla že pred 60 leti, je Lučka Lešnik izbrskala nekaj zanimivih, uporabnih predlogov za tiste, ki vodijo izlete z mladino. Morda so zdaj celo bolj potrebni, kot so bili tedaj ... Več v ŠR!
Cvetača – tudi matematika in umetnost
Kuharija – preprosto in igraje
Dobila sem cvetačo z domače njive, primorske njive; s takšne prave, nič prepojene z umetnimi gnojili, daleč od asfaltne ceste. Prvi letošnji pridelek te vrste. Zelo cenim podobne pozornosti in darila. Tako lepa je ta cvetača, čeprav njena sredica ne sije od beline, pač pa rahlo vleče na zamolklo rumeno. Zato pa diši. Občudujem jo. Res je to svojevrsten cvet narave, največje in najbolj spoštovane umetnice vseh časov. Nabit cvet, sestavljen iz mnogih manjših. Vsi smo cvetačno glavo, velik cvetačni cvet, gotovo že kdaj delili na posamezne dele, manjše cvetove. Če smo jih podrobno opazovali, smo lahko ugotovili, da je vsak tak delček pomanjšana prvotna cvetačna glava. Tudi ta moja današnja cvetača ni nič drugačna. Manjše delce lahko razdelim na še manjše, te spet na manjše. In tako naprej vse do posameznih stebelc. Cvetača in matematika. Cvetača in umetnost … Piše Lučka Lešnik, okuša Majda Samastur.
»Klik za več!«
Kaj smo še pripravili za vas?
Po običaju so nekoč obiskom skuhali kavo trikrat, in sicer za dobrodošlico dočekušo, za klepet seđušo in za konec sikterušo. In kako je danes, ko tudi Črno Goro preplavljajo moderni tokovi? Naša bralka že več let ugotavlja, da so učenci vedno bolj navajeni učitelje tikati. Ker vendarle meni, da bi jih morali vikati, v svojem razredu to na začetku leta tudi pove. Komentiramo. Škote imamo za skopuške, a pri marsičem so bolj radodarni kot mi, denimo, ko gre za prosvetljevanje in kulturo. Ni dovolj, da nekaj zanesljivo poznamo, treba je težiti k temu, da bo spoznavanje lahko – to je že davno ugotovil znameniti pedagog Jan Amos Komensky; beseda je o metodiki pouka v sodobni šoli in, pozor, varčevanje marsikdaj veča stroške! Podajamo se v Županovo jamo in spoznavamo domovanje netopirjev, torej gremo po poteh malčkov iz grosupeljskega vrtca. Sicer pa delimo z vami še zanimive izkušnje iz vrtcev na Vrhniki, v Tržiču in Ljutomeru . Seveda je tu za vas še eko družabna igra Mojce Košmrlj, predane vzgojiteljice želvic iz ljubljanskega vrtca Miškolin. Gimnazijski ravnatelji in učitelji so prepričani, da lahko z nekaterimi spremembami izboljšamo kakovost programov – o tem v minianketi. Za vas objavljamo venček osmih (iger) za popestritev in smeh pred koncem šolskega leta. V rubriki Simbioz@ o prostovoljcih, nosilcih sprememb. Sonce, morje in svetlo obzorje – festival frizerskih, oblikovnih in tekstilnih šol Slovenije. Še poročila s sej strokovnega sveta, spominčice s šolskih vrtov, igra z materiali (svoje ustvarjanje predstavlja likovni pedagog Matej Gider), športni pogled oz. drobno podalpsko razmišljanje … In kaj pravijo tokrat čečkalčki?
Ne prezrite!
Spet je z vami Golea z rubriko o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije, tokrat je beseda o energiji vode. Pedagoška fakulteta iz Ljubljane pa vas vabi v programe izpopolnjevanja in še nekatere druge.
