Vsebina časnika Šolski razgledi številka 9/2013
Fotografije Raste Fašmon smo na teh straneh prvič skupaj občudovali že skoraj pred desetletjem, a objavljene so bile tudi že letos. Za pozdrav pomladi. Tik pred prazniki nam je Rasta poslala novo pošiljko. Spet sem očarana in brez besed … Teh žlahtnih tulipanov preprosto ne morem zadržati zase. So kot živi. Že samo s pogledom je čutiti, kako krhki in nežni so, posamezni med njimi še posebno ponosni in uporniški. Predajajo se soncu in ob presevajoči svetlobi ustvarjajo posebne poglede, ti pa nas obdarjajo z najglobljimi občutki.
Pletemo prihodnost
Uvodnik
Tisočero niti nas dan za dnem povezuje, a vendar mnogi že dolgo niso občutili toliko samote, zavisti, jeze, žalosti in brezupa kot zdaj. Nekateri zmorejo o tem spregovoriti, se upreti, boriti in celo zmagati, drugi tiho trpijo in se umikajo v domove, če jih še imajo. Bo depresija res svetovna bolezen, ki le jemlje voljo do jutrišnjega dne in utaplja bolečine včerajšnjega?
Je praznik dela, ki je za nami, sploh še praznik zaposlenih ali le borcev za pravice do dela in ostale, ki iz tega izvirajo? Ali ima šolajoča se mladina še idole, ki ne pripadajo le svetu tako ali drugače »slavnih zvezd«, redko stalnic, pač pa tudi tistim, ki so z garanjem pridobili poklic in celo znanstvene nazive s pridnostjo, zavzetostjo, odgovornostjo in srečo pa tudi z delom, s katerim lahko preživljajo sebe in svoje otroke? Želela bi si močne socialne in podporne mreže za otroke in odrasle, bolne, revne, invalide ter vse, potisnjene na rob preživetja. Obstajajo programi in tudi študijska smer, ki jim bo z diplomo odprla vrata, a vprašanje je, ali bo to delo lahko tudi plačano ali bodo vedno znova zaželeni le kot prostovoljci ... Razmišljanje Vlaste Nussdorfer, varuhinje človekovih pravic.
»Klik za več!«
Bralci ustvarjalci
Slovenščina ima dolg jezik
… Kakšen je bil »izplen« prvega tekmovanja, ki se ga je na državni ravni udeležilo 47 skupin učencev z osnovnih in s srednjih šol, smo imeli priložnost videti v petek, 19. aprila letos, na sklepni prireditvi v Kinodvoru. Tu so najuspešnejše skupine dobile zaslužena priznanja v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju šolskih tekmovanj, najboljši filmi v posamezni tekmovalni kategoriji pa so bili tudi prikazani. Če je bilo pred ogledom nekoliko nelagodja, da bodo filmi morda preveč pripeti na literarno predlogo, se je bilo mogoče prepričati, da tekmovalci dobro obvladajo filmsko abecedo in da z velikim občutkom aktualizirajo – prenašajo v naš čas in v perspektivo svoje generacije ter družbene situacije celo najzahtevnejšo literarno klasiko, denimo Romea in Julijo, Zločin in kazen, Masko rdeče smrti … Tako je torej shodilo novo tekmovanje iz znanja slovenščine v našem prostoru … Piše Boža Krakar Vogel. Več v ŠR!
Virtualni svetovi
E-sedanjost
Zametke združevanja dijaških domov na poti k digitalni pismenosti je bilo opaziti v projektu računalniško opismenjevanje (RO), ki ga je izvajal Zavod Republike Slovenije za šolstvo, v sklopu katerega se je nekaj domskih vzgojiteljev izobraževalo za multiplikatorje, nekateri od njih so novo znanje podajali naprej in ga preskušali v praksi.
Eden od pomembnih poskusov vpeljevanja IKT v vzgojno-izobraževalni proces dijaških domov seže na področje vodenja pedagoške dokumentacije s pomočjo informacijskega sistema, ki se sproti razvija in dograjuje že 12 let. V zdajšnjem času ta informacijski sistem uporablja večina dijaških domov. Tudi spletne strani dijaških domov imajo že večletno zgodovino, saj imajo danes vsi dijaški domovi svojo spletno stran. Olga Dečman Dobrnjič o novi poti sodelovanja, ki ji v dijaških domovih profesionalno sledijo. Več v ŠR!
Povezani
Posveti za zamejce
Slovenske vrtce in osnovne šole, kar v italijanskem šolskem sistemu pomeni razredno stopnjo od prvega do petega razreda, nižje srednje šole, kar je predmetna stopnja slovenske devetletne osnovne šole, in višje srednje šole, v Sloveniji so to srednje šole, vodi v Italiji trinajst slovenskih ravnateljev. Ker se jim je zdelo, da se na tradicionalnih jesenskih posvetih Šole za ravnatelje v Portorožu obravnavajo pretežno teme, ki so vezane na slovenski šolski sistem, se je pred desetletjem zasnovala posebna oblika posvetov. Na njih naj bi predstavljali strokovna dognanja in šolsko prakso, ki ne glede na različna šolska sistema lahko slovenski šoli v Italiji omogočijo vpogled in pomenijo izziv za razvoj njihovega nadaljnjega dela … Piše Andreja Duhovnik Antoni. Več v ŠR!
Med papirji in postopki
Učitelj za 21. stoletje
Ambiciozna vizija učitelja 21. stoletja, ki jo je zapisala National Commission on Education in England, navaja (med drugim!), da je učitelj avtoriteta in spodbujevalec znanja, idej, spretnosti, razumevanja in vrednot, ki naj bi jih učenci pridobili. Prav tako je izvedenec za področje učinkovitega učenja, je poznavalec spektra metod poučevanja, ki jih je sposoben inteligentno uporabljati ob uporabi primernih stilov organizacije in vodenja ter ob upoštevanju pogojev in možnosti. Sposoben je tudi kritično razmišljati o izobraževalnih programih in ciljih, pripravljen spodbujati in motivirati vsakega učenca, ocenjevati napredek in izobraževalne potrebe v najširšem smislu …
Vse to je – vizija nemogoče. Ne vem, zakaj toliko velikih in leporečnih besed, ko bi pa lahko z eno povedali vse: učitelj mora biti übermensch. Dober učitelj naj bo … Dober učitelj mora … Dober učitelj zna … Je res modro, da učitelje kar naprej opozarjamo na njihovo odgovornost, namesto, da bi jim zaupali?
Zdrava pamet pove, da je zapisana vizija nemogoča. Od učitelja se pričakuje preprosto preveč, ker večinoma v svojih prizadevanjih ostaja – sam, je prepričana Jožica Frigelj.
»Klik za več!«
Bravo pogovor … prvič
Srečanje s Terezo Žerdin
Pogovor je tekel tudi o njenem pisanju – o tem, kako je nastala rubrika v Šolskih razgledih in zakaj se je lotila pisati knjige. Zaupala nam je svoj »recept«, kako dobiva ideje za nastanek knjig oziroma zgodb, o katerih piše. »Skrivnost je v sprehodih, kajti takrat besede padajo same od sebe,« je povedala. Želela je deliti znanje, kako pomagati otrokom z učnimi težavami, ki si ga je nabrala v letih dela z njimi, je dodala. Podrobneje je razložila, kako se je porodila zamisel za pisanje zadnje knjige NeSrečko in kako je nastajala. Izvedeli smo tudi, da verjame, da je za vse v življenju pravi čas in da ni dobro za vsako ceno siliti skozi zid ... Več v zapisu mag. Marka Strleta in Ksenije Funa.
»Klik za več!«
O prometni varnosti
List iz dnevnika
Ko sem kot šolar obiskoval osnovno šolo na Ljubečni, sem skupaj s prijatelji vsak dan prehodil dva kilometra v eno smer. V vsakem vremenu, pet dni na teden. Takrat avtomobilov, s katerimi danes večinoma vozimo otroke v šolo, doma sploh še nismo imeli. Včasih smo sicer izbrali bližnjico čez travnike, pretežno pa smo hodili ob robu precej prometne ceste. Pločnikov še ni bilo, kresničk prav tako ne. A je nekako šlo. Je pa bilo prometa veliko manj kot danes, večinoma so se po cestah vozili domačini, ki so vedeli za nas, šolarje, in so tudi zato vozili previdneje.
Danes o prometni varnosti veliko razmišljam kot oče dveh deklet, vedno pa pred sestankom sveta staršev osnovne šole, katerega član sem. Piše Andrej Mernik.
»Klik za več!«
Leto kače
Le nasveti za tekoče koledarsko leto
Po taoizmu je zdaj leto vodne kače, v katerem bo vladalo dobro razpoloženje, vendar vsi še posebno potrebujemo toplino, dobrosrčnost, strpnost, zmernost. To je energija, ki naj vas spremlja povsod, dovolimo, da se je nalezejo tudi drugi. Dinamična komunikacija bo lahko sprožila spore, zato bo potrebno veliko notranjega miru in razsvetljenih misli. Torej bomo dobro premislili izrečene besede, da se ognemo sporom, saj bo po svoje vplivala na nas tudi kriza, ki nas bo še vedno spremljala. Bo pa tudi več gibanja, potovanj in romanc.
To leto bo dobro za kulturne ustvarjalce in znanstvenike, ki bodo še poglobili svoje delo, saj je kača prefinjena, filozofska, globoka, željna slovesa in prepoznavnosti.
In še nasvet, ki ga je vredno upoštevati ne le letos: Za hrbtom sklenete dlani in … Več Darinka Suljević v rubriki Uglašeno. Več v ŠR!
Maj in majenca
Iz roda v rod
… Zanimivo vsebino smo našli v knjižici Naša šolska delavnica, ki jo je izdala Večstopenjska šola Dolina, pod okriljem katere deluje omenjena nižja srednja šola. V knjižici je strnjeno raziskovanje v sklopu šolskega in domačega dela v zadnjih letih, in sicer pod mentorstvom profesorja Borisa Pangerca (sodelovala sta še Miloš Jugovic in Patrizia Magnani), ki na tej šoli že trideset let poučuje slovenščino (7., 8. in 9. razred). Predani mentor je z dijaki zmeraj gojil odkrite in odprte odnose in najbrž mu prav zato uspe, da jih, četudi v najnemirnejših letih, motivira tako zelo, da občasno ustvarijo kaj, kar presega običajne šolske izdelke … Preberite več o zamejskih dijakih in tudi njihove zapise o tradiciji, ki jo negujejo.
»Klik za več!«
Kaj smo še pripravili za vas?
Z dolgoletno ravnateljico Valerijo Pukl se pogovarjamo o tem, kako je medved Zdravko prestopil prag Osnovne šole Polzela. Prijatelj medved. Predstavljamo vam dobro izkušnjo medpredmetne povezave, in sicer boste zvedeli, kako so bili šestošolci sprva presenečeni, ko se je geografija dogajala po angleško, potem pa, seveda, zelo navdušeni. Zavzeto brskanje po dokumentaciji je prineslo na dan mnoge nejasnosti o poljskem skladatelju in pianistu Frideriku Chopinu, zatika se že pri datumu rojstva … Pišemo o pedagoškem delu profesorjev in se sprašujemo, ali imajo študenti pri tem kaj besede. Čigav je Nobelovec, naš ali avstrijski? Najbrž vas zanima, o kom razmišljamo … Koga ali kaj »rabi« gospodarstvo? Bil je izjemen kavalir, a vprašanje, če bi to bil brez Aspergerjevega sindroma. Že četrto leto opravlja delo spremljevalke gibalno oviranega otroka, ki obiskuje osnovnošolski program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo, svoje izkušnje pa naša bralka deli z vami. Iz domačega kraja v novo okolje na pot dejavnega državljana – to je bila osrednja tema 51. domijade. Kaj pa vizija Slovenije za leto 2030? V minianketi tokrat o podružnicah. Potujmo z dlanmi po svojem hrbtu – kako in zakaj, preberite v rubriki Uglašeno. V enem od mariborskih vrtcev so spoznavali čebele in zlasti kranjsko sivko, v tržiškem vrtcu pa so se družili s Kanom; enim in drugim, seveda tudi vam, pa Mojca Košmrlj namenja eko družabno igro. Vabljeni na prireditev Dan obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, še prej pa na majenco v Dolino pri Trstu. Od Bresta do Nantesa se z Jacquesom Prevértom in Julesom Vernom druži, kolesari in piše Tanja Vamberger. Za vas spet Spominčice s šolskih vrtov, seveda ne gre brez športnega pogleda, v študentski areni koristni namigi za študirajoče razpoložene glave, čečkalčki in še kaj …
Ne prezrite!
V rubriki Obnovljivi viri in učinkovita raba energije tokrat vabljeni na prireditev Dan obnovljivih virov in učinkovite rabe energije.
