Vsebina časnika Šolski razgledi številka 16/2012
Otroci. Te poglede, te izraze, dušo teh otrok je skušala ujeti v fotoaparat Nataša Durjava, ko se je že pred leti potepala tam daleč, po Tibetu. Ravnateljico tržiškega vrtca spremljajo otroci domala vsak dan, povsod, in prav nič nenavadno ni, da nam je poslala kopico fotografij. Ko v uredništvu opazujemo te otroške poglede, ki izžarevajo veselje, igrivost, navihanost, a tudi opreznost, pokroviteljstvo in zadržanost, se zavemo, kako zelo pomembno je ustvarjati čim lepši in čim boljši svet ne le zase, pač pa predvsem zanje, ki smo jih komaj sprejeli medse. Da, svet ustvarjamo samo mi in nihče drug; in je natančno takšen, kakršnega si krojimo sami. In se še bolj zavemo, kako vredno se je zmeraj znova iskreno potruditi in delati po svojih najboljših močeh ter ob tem poslušati srce. Da bo njihov svet lep. Lepši od našega. Čeprav ... je tudi naš zelo lep. To vedo povedati zlasti tisti, ki že dolgo niso več otroci. Tisti, ki so doživeli svet, ki je bil vse prej kot – lep. In tudi tistega takrat je ustvaril človek ...
Vredno je prisluhniti staršem, starim staršem, sploh najstarejšim generacijam. Res, ogromno lahko damo drug drugemu. In prav to je prava pot. Mladi prostovoljci, ki se v teh dneh po vsej Sloveniji trudijo in starejše vpeljuje v svet računalništva, zlasti v mobilno telefonijo in socialno omrežje Facebook, se zavedajo, kako pomembno je medgeneracijsko sodelovanje. Njihova akcija Simbioz@ je pot, ki ji je vredno slediti. Pa ni bistvo v računalniškem opismenjevanju. Bistvo je v povezovanju generacij. Dajmo si, kar si zmoremo dati; pomagajmo si, kolikor si moremo; prisluhnimo si ... Tudi zato, da bodo otroci z naslovnice zaživeli v svetlo prihodnost ...
Vrag odnaša šalo
Uvodnik
V naši državi vsaj predstavniki vladajoče izobraževalne politike še vedno verjamejo, da neoliberalni arzenal sistemskih rešitev ni že sam po sebi eden od ključnih razlogov, ki so privedli do krize svetovnih razsežnosti, temveč ga dojemajo kot bi bil del rešitve. Tako je mogoče sklepati tudi na podlagi aktualnega dogajanja na področju visokega šolstva. Vprašanje je, ali in kako odločno bomo odgovor na črni scenarij zmogli sporočiti tistim, ki so zaradi političnih, lokalnih ali celo osebnih interesov pripravljeni žrtvovati prihodnost te države. Razmišlja Damijan Štefanc. Več v ŠR!
Ne poznajo dialoga
Izobraževanje odraslih
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je že spomladi napovedalo, da bo združilo Sektor za izobraževanje odraslih s Sektorjem za višje šolstvo. Vodenje združenega sektorja pa naj bi zaupalo dozdajšnjemu vodji Sektorja za višje šolstvo. S takšno rešitvijo se ves čas, odkar smo bili seznanjeni z namero ministrstva, v Andragoškem društvu Slovenije nismo strinjali in se tudi zdaj ne. Svoje stališče glede tega smo večkrat in na različne načine sporočili tako ministru kot tudi odgovornim predstavnikom omenjenega ministrstva. Ministrstvo je svoj ukrep utemeljevalo le z organizacijskimi razlogi (racionalizacija, prihranek), ne pa z vsebinskimi, na katere smo opozarjali. Utemeljuje dr. Zoran Jelenc. Več v ŠR!
Zmeda in megla
Združevanje srednjih šol
Že leta je znano, da mreža srednjih šol še zdaleč ni idealna in da bi jo bilo treba nujno prenoviti. Temu ne oporekajo niti šolniki. Zato so posegi vsakokratnega šolskega ministra v mrežo šol razumljivi in pričakovani. Kot pravijo na šolskem ministrstvu, bi s preoblikovanjem zavodov, torej z združevanjem zavodov, omogočili obstoj deficitarnih programov in uspešnejše črpanje evropskega denarja. A seveda ni vseeno, kako se tega lotevajo. In prav način tokratnih posegov je šolnike močno razburil. Objavljamo pogleda z dveh različnih zorišč na dogajanje, povezano z (ra)združevanjem šol v Kranju, in sicer v. d. ravnateljice Gimnazije ESIC Kranj Mirjam Bizjak in ravnateljice ETŠ ESIC Kranj Nade Šmid. Več v ŠR!
Odlično, a ne zadošča
O razmišljanju
Eden od petdesetih najpomembnejših sodobnih mislecev, Edward de Bono, je predvsem učitelj učinkovitega in ustvarjalnega razmišljanja. In kaj je njegovo temeljno sporočilo? »Vsak se lahko nauči učinkovito razmišljati. Celo vi.« Ko po svetu pripravlja pogovore, mu zbrani postavljajo zelo različna vprašanja. Na nedavnem srečanju v Ljubljani je nekdo želel zvedeti, kako lahko posameznik odkrije svoje potenciale in možnosti, da jih uresniči. »To ni mogoče!« je odgovoril mislec. »Sanjajte, sledite sanjam, če vam ne uspe, zamenjajte sanje.«
»Klik za več!«
Sledimo sanjam
Podjetništvo
Se spomnite, kako ste se v mladosti učili plavati? Ne? Naj vam povem? Gotovo je bilo tako: na suhem ste se učili pravilno mahati z rokami in nogami, pri kemiji ste se učili sestave H2O, pri jezikih ste se učili vseh tujih besed za vodo, pri geografiji ste se učili o svetovni distribuciji oceanov, jezer in rek … Potem ste končno skočili v bazen in … in se začeli utapljati. Seveda se niste učili plavati tako. Predstavlja Janez Gorenc!
»Klik za več!«
O ključnih načelih in učinkoviti praksi
Poučevanje globalne razsežnosti
Učenje in poučevanje globalnih vsebin je pomembna pot, na katero usmerjamo mlade, da bodo bolje razumeli globalne probleme in našli smiselne povezave med znanjem, ki so si ga pridobili pri različnih šolskih predmetih. Izobraževanje za globalno razsežnost opogumlja učence, da vrednotijo informacije in dogodke ter kritično razmišljajo o izzivih, ki se dogajajo v globalni skupnosti. Globalno izobraževanje se osredotoča na pedagogiko, usmerjeno v učenca, pri mladih ljudeh pa razvija spretnosti, kot so kritično razmišljanje, komunikacija in sodelovanje ter reševanje konfliktov. Piše dr. Majda Naji.
»Klik za več!«
Kaj smo še pripravili za vas?
Našo stalno kolumnistko je prevzel francoski film Učitelj, slavisti so pripravili »živ« kongres, predstavljamo vam tudi prejemnike letošnjih državnih nagrad na področju šolstva in zanimive dele etičnega razmišljanja slavnostnega govorca dr. Jožeta Trontlja, predsednika SAZU. Pišemo o združevanju zavodov, ki je po mnenju strokovnjakinje nestrokovno »skrpucalo«. List iz dnevnika je hvalospev teku, za vas smo vprašali o dokumentih glede sodelovanja s starši, v minianketi pa ravnatelje pobarali, kaj bi svetovali ministrstvu pri spreminjanju šolske zakonodaje. Naš kolumnist: Ustavimo konje, čas je za sočloveka! Utrinek s severa sporoča, da Švedi znajo … Kaj? Preberite v ŠR! V rubriki Uglašeno o zgovornih ustnih kotičkih, s Simbiozo pa o prostovoljstvu in možnostih za zaposlitev. Pišemo o malo drugačni valeti, stran namenjamo predšolski vzgoji – bogatemu desetletju mreže mentorskih vrtcev, eko družabnim igram, prireditvi ljutomerskega vrtca in zabavnemu razmišljanju vrtičkarja Matica. Morda bi radi zvedeli več o tem, kako se učiti matematiko? Tudi o tem v ŠR. Tereza Žerdin odgovarja na vprašanje, ali se imajo starši pravico upreti. Predstavljamo, kako so v štajerski prestolnici obeležili 60-letnico delovanja Svetovalnega centra Maribor, poročamo s strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje in s slovensko-francoskega seminarja, navajamo nove knjižne izdaje. Mentorica je ponosna na izjemna mlada glasbenika, krški simfoniki pa so uprizorili muzikal Rok Kurent. V športnem pogledu tokrat o sužnjih športa, v študentski areni o ravnovesju, ki privede do sreče, podali smo se po sledeh Priložnosti za razgledovce iz prejšnje številke ŠR, v modri misli pa Veno sega po oblakih. Objavljamo razpise za delovna mesta, Lutkovno gledališče Ljubljana vam predstavlja svoj bogat program, MSD pa svoja prizadevanja za varovanje zdravja in napredek. Tudi na čečkalčke nismo pozabila … In še marsikaj se najde v našem in vašem časniku …
