O ključnih načelih in učinkoviti praksi

Poučevanje globalne razsežnosti

Temeljni cilj globalnega izobraževanja je razvijati potrebo po delovanju proti krivicam in neenakostim ter vrednotiti Zemljo kot dragoceno in unikatno dediščino, ki jo moramo ohraniti za prihajajoče rodove. Johan Galtung, norveški pedagog in »oče« mirovnega študija, je dejal, da so bolj kot teme same pomembni cilji pouka, ki jih učitelj želi doseči skozi globalno izobraževanje. Denimo, če je neenakopravnost problem, potem je enakopravnost cilj pouka. Če je nepravičnost problem, potem je cilj pravičnost. Če je konflikt problem, potem je cilj mirno reševanje problemov. Če je uničevanje okolja problem, potem je cilj njegovo ohranjanje.

Misliti na prihodnje rodove

Tak pouk je za učence zelo pomemben, ker več časa preživijo v iskanju rešitve problema kot v učenju problema samega. V tem kontekstu se morajo učenci istočasno učiti in iskati rešitve za probleme bogastva in siromaštva, pravice in odgovornosti, reševanja konfliktov in okoljskih tem. Nekaj argumentov govori o tem, da šolski strokovnjaki ne razumejo dovolj svoje vloge v ustvarjanju globalnega izobraževanja zato, ker ne razumejo dovolj kompleksne mreže lokalno-nacionalno-globalnih povezav, ki vladajo v sodobnem svetu. To, kar primanjkuje aktualnim evropskim izobraževalnim sistemom, tudi slovenskemu, so raziskave o tem, kako bodo zdajšnje dejavnosti vplivale na življenje prihodnjih rodov. Vsakodnevne človekove dejavnosti niso povezane samo s preteklostjo, temveč jih morajo učenci videti tudi v prihodnosti. Kako vse to najbolje učiti v razredu in katera vrsta pedagogike je optimalna za globalno izobraževanje? Napredni izobraževalni evropski sistemi, denimo skandinavski, so spoznali, da vsako razumevanje sedanjega sveta zahteva eksperimentalno in sodelovalno učenje ter poučevanje. To pa zahteva vključevanje tako glave kot srca (kognitivni in čustveni način) ter jasne osebne vrednote in politično pismenost.

Osem temeljev

Pred vpeljevanjem klju����nih konceptov globalnega izobraževanja v razredno delo morajo vodstva šol in učitelji odgovoriti na naslednja vprašanja: Kakšni pristopi učenja in poučevanja so adekvatni za globalno izobraževanje? Kako bo šola izobraževala svoje delavce in vključevala zunanje strokovnjake? Kako bo šola pripravila učiteljske konference, globalne dni in tedne, mednarodne dejavnosti in drugo? Kako bo šola razvijala koncept globalne razsežnosti znotraj kurikula posameznih šolskih predmetov?

In še zgledi dobre prakse
Več o tem preberite v ŠR!

Dr. MAJDA NAJI