Sledimo sanjam

Podjetništvo

Se spomnite, kako ste se v mladosti učili plavati? Ne? Naj vam povem? Gotovo je bilo tako: na suhem ste se učili pravilno mahati z rokami in nogami, pri kemiji ste se učili sestave H2O, pri jezikih ste se učili vseh tujih besed za vodo, pri geografiji ste se učili o svetovni distribuciji oceanov, jezer in rek … Potem ste končno skočili v bazen in … in se začeli utapljati. Seveda se niste učili plavati tako.

Toda tako nekako poteka priprava naših šolarjev na življenje. Učijo se ogromno teorije, bolje obvladajo zgodovino in geografijo kot, denimo, Američani, še na fakulteto gredo zato, ker jim je nekdo povedal, da bodo dobili z diplomo boljšo službo. Potem pa pridejo na trg dela in ugotovijo, da so kljub diplomi nezaposljivi, da se ne znajdejo, da jih zaradi neizkušenosti nihče ne mara, da se morajo, ko že dobijo delo, vsega učiti iz nič, da niso zaradi diplome nič bolje plačani (razen v javnem sektorju), da ne delajo tistega, kar bi si želeli, da služijo 'butasti' Američani z manj izobrazbe bistveno več kot bodo oni kdaj koli. Malo sem zajedljiv, vendar je stanje v resnici zelo podobno mojemu opisu, marsikdo bi rekel, da je še huje. In potem je v industriji premalo inovacij, premalo pronicljivosti, premalo dodane vrednosti. Slovenija pa tone …

Dve prestavi višje

… Ni se zgodilo čez noč. Najprej se je porodila zamisel. Skoraj vse sodelujoče dijakinje nosijo očala. Iz obupa, ker v optikah zaradi zaklenjenih polic ne morejo pomeriti vseh očal, ki so jim všeč, je vzniknila zamisel o aplikaciji na tabličnem računalniku, ki bi s spletno kamero stranko fotografirala in ji na nos nataknila očala. Takšna aplikacija že obstaja, toda nastala je tudi nadgradnja – ko bi stranka našla nekaj všečnih očal, ji ne bi bilo treba sami nositi strašne teže izbire, saj bi sliko z očali objavila na svojem Facebook profilu in počakala, da jo všečkajo njeni prijatelji. Stranka, ki bi tako prišla do svojih sanjskih očal, bi bila srečna, srečen pa bi bil tudi optik, ki se mu ne bilo treba z eno samo osebo ukvarjati celo dopoldne.

Ob maturi še očala

Zamisel so dijakinje najprej preizkusile na državnem tekmovanju Mladi podjetnik Gee Collegea, realizirale pa – v razširjenem timu – na Ljubljana Startup 2012. Na obeh tekmovanjih so, čisto mimogrede, dosegle drugo mesto. Vendar so v sklopu Startupa izpeljale tudi terensko raziskavo in po obisku nekaj optik ugotovile, da te vendarle ne čakajo prav nestrpno nekakšnih dijakinj, da jim bodo prišle ponudit sanjsko rešitev za njihove tegobe. Z drugimi besedami, povsod so jih vzvišeno zavrnili. In so se odločile same postati tegoba optikam. In so – le počakajte – odprle spletno trgovino s sončnimi očali

www.cyou.si. Aha, porečete, še ena trgovina. Saj jih imamo že dovolj, ne potrebujemo še ene. Ni ravno izvirno, boste sklenili. Imate prav.

Toda – nimate prav! Sam sem bil več ali manj poleg, ko se je podjetje rojevalo. Brez kakršnega koli znanja ekonomije ali finančnega poslovanja so se podjetnice spopadle – seveda s pomočjo mentorja – s poslovnim načrtom in finančno projekcijo, se trikrat – vmes so zmagale še na Mladiekoin – pomerile z dijaki ekonomskih šol ter čisto pravimi podjetniki na Ljubljana Startup in vsakič dosegle odlične rezultate! Edine od sodelujočih dijaških timov pa so resnično zakorakale po podjetniški poti in si drznile na svoja ramena povezniti odgovornost kot le malokdo (pa ne mislim le dijakov). …

Prava pot

Gimnazija Novo mesto je seveda v izvajanju podjetniškega krožka zaznala ogromen potencial in najela Matijo Goljarja, da izvaja krožek za ozko skupino dijakov, ki se hočejo iti resnične podjetnike. Vodi pa tudi Igro sveta za večjo skupino, v kateri prek igre dijaki spoznavajo ekonomijo od a do ž. Povezujemo se s Podjetniškim inkubatorjem in pripravljamo podjetniške večere.

…

Več v ŠR!

JANEZ GORENC
Gimnazija Novo mesto