Vsebina časnika Šolski razgledi številka 12/2012
Počitniški uvodnik
Donava
Kakor da bi nekoč zdavnaj rimski rečni bog Danubius podaril reki del svojega imena. Vsak narod jo je poimenoval po svoje. Donava, Donau, Dunav, Dunaj, Duna, Dunărea, Tuna, Danube, Dunau ... Ta reka mi je bila namenjena. Ni zahtevala nobenih velikih priprav, razen pomembne podrobnosti – nakupa novega zadnjega prtljažnika za kolo, na katerega sva manj kot v minuti vsako jutro znova pritrdila potovalne torbe. Morala sva določiti samo še izhodišče in za popotnico znova prebrati Magrisovo veličastno hvalnico drugi najdaljši evropski reki. Cilj ni bil tako pomemben – kolikor daleč bo pač šlo ...
Tanja Vamberger deli tokrat z nami svojo lansko počitniško izkušnjo in nas vabi – v sliki in besedi – na potep ob Donavi. Za predah ob izteku šolskega leta. In za spodbudo, da tudi mi sedemo na kolo, morda zagrizemo v hrib, se podamo v bližnji ali daljni svet ... Veselo, radoživo, po počitniško!
»Klik za več!«
V meglo ovita prihodnost
Normativi
Normativi v šolah in vrtcih so spet aktualni. Seveda bi jih vlada in službe, ki usmerjajo naše delo iz usnjenih naslonjačev, radi na vso silo povečali. Ne menijo se za mnenje stroke, ki naše pedagoško delo pozna, spremlja in ga ceni. Ne, nismo družbeni paraziti! Smo odgovorni za vzgojo in intelektualni razvoj otrok, ki v vrtcu in šoli pridobijo socialne, komunikacijske in druge sposobnosti, s katerimi se razvijajo v mlade, uspešne ljudi, ki znajo razmišljati s svojo glavo. Piše vzgojiteljica Vladka Štrucl v Vrtcu pri Osnovni šoli Dragatuš.
»Klik za več!«
Prioriteti sta izobraževanje in znanost
Kolumna
Naj vas naslov ne zavede. Žal se ne nanaša na Slovenijo, ampak na Francijo. Nekatere države, ki jih naša vlada marsikdaj rada navaja kot zgled, kljub krizi in zagovarjanju nujnosti varčevanja, na področju šolstva in znanosti sploh ne varčujejo ali pa vanju celo dodatno vlagajo. Zakaj ravna slovenska vlada prav nasprotno? Ali ima za to dobre razloge? In če jih ima, zakaj jih ne navede? Ali naj iz dejstva, da jih ni navedla, sklepamo, da jih nima? Ne glede na to, ali jih ima ali ne, pa s svojimi varčevalnimi ukrepi in drugimi dejanji dokazuje, da zanjo izobraževanje in znanost nista prioriteti. Razmišlja Zdenko Kodelja. Več v ŠR!
Berlin
… in vrnitev domov
Razlog, zakaj sem se odpravila v Berlin, je bil preprost – zboljšati znanje nemškega jezika in poglobiti znanje psihologije. Ta cilja sem dosegla, seveda pa sem pridobila precej več kot le znanje. Pogovori z ljudmi, obiski kulturnih dogodkov in številna nepričakovana presenečenja so mi pomagala spremeniti in razširiti pogled na marsikaj. Morda sem od svojega leta v tujini tiho pričakovala tudi to, da mi bo v pomoč pri razreševanju vprašanja kam in kako naprej. To vprašanje ostaja za zdaj še neodgovorjeno, kar ni nujno slaba ugotovitev. Tako naša dopisnica Petra Novak. Več v ŠR!
Zadetek v polno
Tabor za nadarjene
Zdi se, da organizatorji sledijo logiki: Gremo tja in tja, in ker je tam že bazen, bi bila prava škoda, če se ne bi kopali. Z nami gre mentor ta in ta in ... A ni on zgodovinar, torej bi bilo zelo priročno, da raziskujemo zgodovino kraja. In, kakšno naključje, prav v tem času je v kraju tudi razstava pasemskih mačk in učence bi gotovo zanimala … Lončar nam bo pokazal, kako se izdeluje lončena posoda in … No, saj je že petek, še sklepni ples pripravimo in tabor za nadarjene smo spravili pod streho … O delu z nadarjenimi Darko Hederih.
»Klik za več!«
List za filozofijo
Na liceju Gregorčič–Trubar
Gremo v italijansko Gorico? Sliši se zanimivo, če pa izlet zajema še ogled slovenske šole, toliko bolj. Le streljaj od mejnega prehoda Vrtojba v Puccinijevi ulici leži licej Gregorčič–Trubar. Če ob iskanju zaideš, ti zagotovo priskočil na pomoč kakšen starejši gospod, ki sicer razume slovensko, a odgovarja le v italijanščini. Najbrž te zato raje kar pospremi do šole. Poroča Anamarija Mežan.
,
»Klik za več!«
Vzemite si čas zase
Opazujem, razmišljam spoznavam
Poletje je prav posebno obdobje. Skorajda si upam trditi, da več ljudi obožuje poletje kot zimo. Poletje je poseben čas, čas, ko se divji vsakodnevni ritem spremeni, se malo ustavi. Bolj kot opazujem družbo, bolj jasno mi je, da vse bolj hitimo. Vedno več ljudem se mudi. »Hitro«, vzklikamo, jemo v stoje, v avtomobilih govorimo po telefonu. Tempo življenja nas je pripeljal v okoliščine, ko niti osnovnih potreb ne opravljamo več v miru. Multiopravilnost je postala del našega vsakdana. Tako Žiga Vavpotič.
»Klik za več!«
Mladinski hotel
Izrael-Slovenija
Med poletnimi počitnicami se Dijaški dom Ivana Cankarja v Ljubljani prelevi v mladinski hotel. Z željo po bolj kakovostnem delu in izboljšanju storitev ter izmenjavi izkušenj smo se pridružili mreži mladinskih hostlov. Podpisniki memoranduma (MOU) se zavezujejo ciljem Mednarodne federacije IYHF (International Youth Hostel Federation), ki temelji na vsestranskem prijateljskem sodelovanju. Tako je v preteklem letu Slovenijo in naš dijaški dom obiskala izraelska delegacija, del osebja Dijaškega doma Ivana Cankarja pa si je med letošnjimi zimskimi počitnicami ogledal več izraelskih hostlov in se seznanil z njihovo ponudbo vzgojno-izobraževalnih programov. Zanimivo izkušnjo predstavlja Stanislav Kink. Več v ŠR!
Netopirji – leteči sesalci
Skrivnostni gostje v kraškem podzemlju
»Joj, ne maram ga, v lase mi bo šel,« se je zaslišalo iz skupine obiskovalcev, ki je raziskovala podzemni kraški svet. In drug, bolj navdušen glas: »Netopir! Glej, kako leti!« Vodnik je skupini povedal: »To je mali podkovnjak. Zmotili smo ga med počitkom, vendar brez strahu, v nikogar se ne bo zaletel. Netopirji se orientirajo s pomočjo ultrazvoka in zelo natančno zaznavajo ovire v prostoru.« Piše Damjan Viršek! Več v ŠR!
Kaj smo še pripravili za vas?
Manj denarja, manj solidarnosti – razporejanje denarja v visokem šolstvu je nesorazmerno in vsaj vprašljivo. EU vsebine so sicer vse bliže slovenskim šolam, a postale naj bi stalnica šolskih in obšolskih dejavnosti. Poročamo o sadovih mednarodnega projekta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za dijake s posebnimi potrebami, v Osnovni šoli Antona Ingoliča Spodnja Polskava so spoznavali tuje dežele in njihove navade ter predstavili svoje. Sprašujemo se, ali se pogovarjamo o pravih pravicah, ko je beseda o otrokovih pravicah. Vrnili smo se iz Berlina, osvetljujemo vzgojni pomen taborništva in poročamo z vsezamejskega učiteljskega srečanja v Pliberku. V dnevniškem zapisu lahko preberete o Zlatorogovi pravljični deželi, v minianketi vas sprašujemo o prvem in zadnjem šolskem dnevu, podali smo se v podzemna mesta Kapadokije, v svet knjig in na šolske vrtove. Pišemo o inkluziji, o pomenu podružničnih šol, o mladini v počitnicah izpred približno sto let. Tereza Žerdin odgovarja na morsko obarvano vprašanje, v preprosti kuhariji pa pozornost namenjamo baziliki. Spet smo se podali na tek in tokrat srečali Marigi Campestrin. Predstavljamo vam zabavno anekdoto Toneta Pavčka iz šolskih dni. V športnem pogledu tokrat o festivalu športa mladih, v študentski areni pa o počitnicah. Preverite, kaj so tokrat ušpičili čečkalčki. Poklonili smo se tudi priznanemu pesniku Ivanu Minattiju, ki se je poslovil pred slabim tednom. Njegova pesem je navdihnila tudi leto in pol staro Rapo z modro mislijo.
Razgledovci, pozor!
Pripravili smo vam poletno nagradno križanko. Potegujete se lahko za privlačne knjižne nagrade!
Ne prezrite!
Filozofska fakulteta Maribor razpisuje »Pedagoško-andragoško izobraževanje« za študijsko leto 2012/13, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskempa študijske programe 2. in 3. stopnje.
Vabljeni ste na letovanje na Debeli rtič in Celjsko kočo, na obisk Županove jame in na odmevne predstave Sititeatra. Slovenski E-forum pa prireja delavnico o učinkoviti rabi energije za učitelje srednjih šol. Ob koncu šolskega leta vam mnoge ustanove, združenja in podjetja namenjajo lepe misli in se vam zahvaljujejo za sodelovanje.
Šolski razgledi bodo spet z vami 7. septembra,
do tedaj pa se družimo na tej spletni strani!
Sproščene počitnice vam želimo!
Uredništvo ŠR
