Vsebina časnika Šolski razgledi številka 6/2012
V Mengeš je prišla iz Maribora kot učiteljica športne vzgoje in se zaposlila na tamkajšnji osnovni šoli. Poleg velikega smisla za delo z otroki jo je narava obdarila tudi z darom za likovno ustvarjanje. Zavzeto, ustvarjalno in inovativno deluje tudi v sklopu Likovnega društva Mengeš. Sodelovala je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah. Oblikovala je svoj slog upodabljanja portretov, ki jih tokrat predstavljamo tudi vam. So res nekaj posebnega, saj so barvno in kompozicijsko tako dodelani, da takoj pritegnejo poglede opazovalcev. Milica Tomšič je uspešna amaterska slikarka, kar potrjujejo tudi mnoga priznanja. Njena najljubša slikarska tehnika je pastel, v katerem mojstrsko usklajuje barve, ki izražajo toplino in hkrati značaj motiva. Naj pastelni portreti pritegnejo tudi vas.
V spremenjenih družbenih razmerah
Uvodnik
V zadnjem času dvigujejo veliko prahu razprave o tem, katere družine imajo v šolah pravico do javne reprezentacije. Le družine, v katerih živijo oče, mama in otroci, ali tudi tiste, denimo, z dvema očetoma in hčerko Ano, kakršna je bila opisana v marčevskem Cicibanu? Ali otroci, ki so bili posvojeni, v šoli slišijo kdaj, da obstajajo še drugi otroci, ki so jih starši posvojili, in tisti v rejništvu, da je po Sloveniji še približno tisoč drugih otrok, ki tudi živijo v rejniški družini? Je šola prostor, kjer se uči razumevanje vsega, kar sestavlja človeško družbo in njeno raznovrstnost, ali prostor glorifikacije družbeno zaželenih oblik vsakdanjega življenja? Piše red. prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.
»Klik za več!«
Utopija kot vrč modrosti
Implozija univerze
Do univerze, kakršna je danes, je priznani angleški raziskovalec z Univerze v Londonu dr. Ronald Barnett zelo kritičen. Ko predstavlja svoje zamisli, kakšna naj bi univerza bila in kaj moramo za to storiti, ga mnogi kolegi zavračajo, da je preveč optimističen. Sam pravi, da se je le odločil, da bo razmišljal in govoril optimistično in da so spremembe mogoče, le potruditi se je treba. Delo bo trdo, še posebno zdaj, ko so globalne razmere zelo težke, priznava mislec, a doda, da nihče nikoli ni trdil, da bo lahko.
»Klik za več!«
Le čevlje sodi naj kopitar
Navzočnost na delovnem mestu
Meni se sliši sanjsko! Sem ZA! 8-urna prisotnost na delovnem mestu za VSE! Čeprav menim, da se to ne bo zgodilo. Tam nekje sredi avgusta ali v začetku septembra se bodo polemike pomirile, kar naenkrat nam bodo priznali specifičnost poklica in 8-urna prisotnost na delovnem mestu za učitelje ne bo veljala. Mogoče bodo v ta namen celo sestavili dopolnilo zakona. Učitelji bomo zadovoljni, ker bomo dobili družbeno priznanje. Oktobra pa ne bo plače. Tako mag. Jožica Frigelj.
»Klik za več!«
Učiteljem ne prizanese
Stres
Seveda ne morem govoriti v imenu vseh učiteljev, zagotovo pa večino obremenjujejo čezmerna »papirologija«, preveč učencev v razredu, vedno pogostejši skrajno neprimerni odzivi učencev na obveznosti, ki jim jih nalagajo učni načrti, odnosi, spreminjaje vrednot in pogosto izpostavljanje tistih, ki dejansko niso vrednote, izsiljevanje in izkoriščanje pravnega sistema, ki spodbija avtoriteto učiteljev in šole nasploh. Vse te in še druge obremenitve povzročajo stres, ki se kaže različno, najpogosteje, seveda, kot bolezen. Piše Marta Krejan. Več v ŠR!
V svet znanja in védenja
Didaktična Igra
Igra je najboljša učiteljica že od vsega začetka šolanja, je prepričan Matej Žalig. Z igro otrokom omogočimo postopen prehod iz sveta otroške igre k šolskemu delu. V igri otrok vztraja, ker ga ta dejavnost privlači, obenem pa mu omogoča raziskovanje, urjenje, preskušanje, postavljanje hipotez in eksperimentiranje. Vsaka otroška igra ima neko vzgojno-izobraževalno nalogo; za uresničevanje teh uporabljamo tako imenovane didaktične igre, ki se zelo razlikujejo od otroških iger. Več v ŠR!
Kako se da varčevati v šolstvu, ne da bi nas to preveč prizadelo?
Zanima nas
Na našem spletnem forumu se je razplamtela razprava o varčevanju v šolstvu. Tokrat objavljamo misli razpravljavcev, a po odgovore na temeljno vprašanje, smo se podali tudi mi. Nekaj šolnikov smo torej vprašali, kako se da varčevati, ne da bi nas to preveč prizadelo. Preberite še v ŠR!
Kaj smo še pripravili za vas?
Poročamo z javne tribune civilne iniciative Kakšno šolo hočemo, stalna kolumnistka se loteva moralnega sporočila, ki ga odraža odnos politikov do ponarejenih spričeval, kolumnist pa piše o tem, da družba obstaja in šola jo proizvaja. Razprava o konceptu Reggio Emilia in o konceptu naše predšolske vzgoje tudi še kar traja. Eden od šolnikov utemeljuje, kako se poniževanje v šolstvu nadaljuje. Pišemo o pomenu samospoštovanja pri šolarjih. Žiga Vavpotič tokrat o negotovosti, list iz dnevnika je izpod tipk profesorja fizike Janeza Glazinje, v minianketi nas zanima, čemu bi moral novi minister dr. Žiga Turk najprej nameniti pozornost in kako naj sodeluje s praktiki. Spet smo se podali v Berlin in ga tokrat malo primerjali z našo prestolnico ter v zlato mesto – Prago. Predstavljamo vam medijska sopotnika izobraževanja in kulture – Marinko in Janka Svetina. Kaj se dogaja na knjižnem vrtiljak? Obiskali smo tudi kulturni dan vrtcev. Tereza Žerdin tokrat odgovarja na vprašanje, kakšna pravila vzpostaviti v razredu prvo- in drugošolcev in kako. Vabljeni tudi po poteh plemenitega poslanstva – po sledeh legendarne profesorice Marije Saje. V študentski areni tokrat o demokraciji, v športnem pogledu pa o po krivem spregledanih dosežkih v športu. Vas zanima, kako vidijo izobraževanje Čečkalčki?
Priložnost za razgledovce!
Vabimo vas, da nam pošljete iskrice spominov na tiste svoje učitelje, mentorje ali druge osebe v vašem življenju, ki so v vas pustili sled, so vas hote ali nehote usmerili, oblikovali, vplivali na vašo poklicno pot in poklicno delo.
Vaše prispevke (krajše ali daljše) pričakujemo do 5. aprila letos.
Petim med vami namenjamo monografijo Profesorica Marija Saje: preplet človeka, kulture in učenja. Knjige podarja za vas Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje.
Ne prezrite!
Tokrat objavljamo veliko razpisov za delovna mesta ravnateljev in razpis Pika, Poka pod goro!