Vsebina časnika Šolski razgledi številka 7/2010

»Že v osnovni šoli sta me privlačila narava in naravoslovje. Veliko sem se posvečal ornitologiji, ob tem pa zelo tudi nekomercialni glasbi (alternativa, punk in podobno), zlasti sem sodeloval s hardkorovsko sceno. Po letu 1992 so me pritegnile predvsem zdravilne rastline, obenem pa sem si zadal obsežen cilj: preurediti gozd v park z vodnimi motivi. Sčasoma sem začel zbirati rastline, največ vodne, in jih zasajal v park, ki je postopno dobival popolnejšo podobo in leta 1998 sem ga poimenoval Botanični vrt Tal 2000.

Živim v Gaju pri Pragerskem in se profesionalno ukvarjam s stvarmi, ki me veselijo – botanični vrt, sonaravne ureditve v urbanih okoljih, občasno objavljam članke o rastlinah, predvsem o vrstah, ki rastejo v vrtu. Zbiram tudi minerale in kamnine. Rad bi spopolnil svoje hortikulturno znanje, zato sem se lani vpisal na Višjo šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju,« pripoveduje o sebi Roman Hergan, predan naravi in vrtu, ki ga v teh Šolskih razgledih skozi likovno opremo in v besedilu predstavljamo tudi vam.

Svoje povabilo v Botanični vrt Tal 2000 sklene takole: »Z veseljem vas bom popeljal po vrtu. Videli boste, tukaj je raj za dušo, paša za oči, je pa to tudi odlično okolje za prireditve, naravoslovne dneve in ekskurzije, ki jih tudi sam vodim. Pridite!«

Če ne v šoli, pa doma! Je res tako preprosto?

Dr. Mojca Kovač Šebart v svoji tokratni kolumni razgrinja, zakaj jo je v Dnevnikovem objektivu neprijetno presenetila pripoved dr. Romana Kuharja, kolega s Filozofske fakultete, s katerim sta skupaj uredila tematsko številko Sodobne pedagogike z naslovom Homoseksualnost in šola. Dr. Roman Kuhar bi moral namreč kot gostujoči sodelavec predavati na eni od slovenskih šol o različnih družinskih oblikah, a je predavanje zaradi spleta okoliščin odpovedal in izbral drugo pot. Čeprav se mu zdi izbrana rešitev smiselna, je s stališča ciljev, ki jim mora slediti obvezna javna šola, zelo problematična in nedopustna …

»Klik za več!«

Kakšen naj bo

učitelj

Sodoben čas terja od učitelja vedno nove spretnosti in prilagajanje. Še nedavno nesporni in neizčrpni vir znanja postaja zdaj usmerjevalec učenčeve dejavnosti in tudi s primerno izbranimi učnimi metodami spodbujevalec učenčevega kritičnega razsojanja in osamosvajanja. Nesporno je, da z ustrezno izbrano dejavno učno metodo spodbujamo tudi otrokov moralni razvoj. Mag. Jožica Frigelj se pri tem sprašuje, ali so učitelji pripravljeni sprejeti samostojnega in kritičnega posameznika, so pripravljeni poiskati in uporabiti tudi vzgojne učinke aktivne učne metode. Saj vzgoja ni le »avtomatični stranski produkt« kakovostnega posredovanja znanja. Do vidnega napredka pride le, če uporabljamo načrtno izbrane postopke in metode …

»Klik za več!«

Globlji stik s seboj

»Mnogi starši prej ali slej naletimo na svojo ali otrokovo željo, da bi igral kakšno glasbilo. Želimo mu omogočiti klasično glasbeno izobrazbo, ker smo je bili deležni sami. Ali prav zato, ker smo bili zanjo prikrajšani. Morda želimo otroku preprosto slediti in mu ustreči. Toda kam ga vpisati? Kdaj je najprimernejši čas za vpis in ali je naš otrok za to dovolj star in tudi zrel? Katero glasbilo izbrati? Kako ga pripraviti na sprejemni izpit? … O tem profesorica flavte Nataša Hrastnik. Preberite v ŠR!

Rom, preprosto človek

Ob letošnjem svetovnem dnevu Romov, ki ga oznamujemo 8. aprila, se spominjamo mitov in legend, a zanima nas tudi, kaj se z Romi dogaja zdaj, kako je z njimi pri nas. Dolgoletni predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc razkriva tri najbolj pereče težave, ki tarejo Rome pri nas, a predlaga tudi nekatere rešitve. Objavljamo še utrinek s Češke, kjer romske otroke še zmeraj obravnavajo kot šolarje z manjšimi duševnimi ovirami in so, žal, deležni le podstandardne izobrazbe; druge izbire sploh nimajo. Vabimo vas tudi na praznovanje svetovnega dne Romov v Kamence, kjer bo fešta pod šotorom in na prostem – tako napoveduje sam poglavar vasi …

»Klik za več!«

Na stranskem tiru

»V oddelku podaljšanega bivanja sem učiteljica skoraj dve desetletji. Diplomirala sem iz zgodovine in zemljepisa, a je bilo zaradi suficitarnosti tega področja težko dobiti službo. Tako sem delo v podaljšanem bivanju sprejela z velikim veseljem,« pripoveduje Melita Djordjević. Zelo hitro je spoznala, da bo lahko svoje poklicne ambicije izpolnjevala tudi na tem delovnem mestu, ki ponuja veliko izzivov. Svoje delo sem v zelo kratkem času ozavestila in ga ponotranjila. Nikoli si ni dovolila, da bi jo obremenjevala ali celo prizadela negativna mnenja večine pedagoške srenje. A kot kaže, je ta tok zelo težko obrniti v pozitivno smer ... Preberite v ŠR!

Nepojasnljiva uganka

ustvarjalnost in avtizem

O ustvarjalnosti se ponavadi pogovarjamo, ne da bi pomislili na posledice. Prepričani smo, da nam je povsem jasno, kaj pravzaprav ustvarjalnost je. Ko ob tem razmišljamo še o osebah z diagnosticiranim avtističnim spektrom, ugotovimo, da so stvari bolj zapletene, kot si sploh lahko predstavljamo. Nekateri strokovnjaki so ugotovili, da se otroci z avtizmom ne znajo igrati domišljijskih iger, si predstavljati, da se lahko, denimo, kuhalnica spremeni tudi v skrivnostnega duha iz Aladinove čudežne svetilke. Presenetljivo pa je to, da je veliko posameznikov z avtizmom izjemno nadarjenih prav na področjih, ki zahtevajo nesluteno ustvarjalnost in domišljijo … O tem dr. John Lawson.

»Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

Evropski pogled na slovensko bolonjo je lepši, kot si ta bolonja zasluži, ugotavlja naša kolumnistka Jasna Kontler Salamon. A po toči zvoniti je prepozno … Naše poklicne poti se bodo nepredvidljivo spreminjale, zato potrebujemo čedalje širšo paleto splošnih kompetenc. Da, vse širšo. In to zdaj, ko se svet spreminja v eno samo nakupovalno uličico, kot piše Petra Kunc. Zakaj ne bi po zgledu zdravnikov učiteljem podelili koncesij za popoldanske zasebne »ordinacije«? Erotika, stvar telesa in srca. Ljubezen, stvar srca. Pornografija, stvar telesa. Kako se tem o spolnosti lotevajo naši šolniki? Da ne bo pomote: nismo jih spraševali, kako je za domačimi zidovi, pač pa v razredu. Glasba … ni le dobra za dušo, pač pa učenje glasbila razvija delovne navade in discipliniranost, zmožnost koncentracije … Se še sprašujete, zakaj v glasbeno šolo? Mnoga znamenja kažejo, da je izbruhnilo obdobje, ko je znanje zelo cenjeno. Vsi se izobražujejo, se vpisujejo v visokoleteče programe na tej, oni ali tretji stopnji. Imeti referenco, to je zdaj vodilo … Na kaj namiguje Niko Slana? Vse to in še več v novih Šolskih razgledih!

Ne prezrite!

Spet je z nami Sviz, ki med drugim ob novostih, aktualnih dogodkov pri nas in na tujem, seznanja tudi s pravico do dopusta in regresa.

V tokratni številki Šolskih razgledov svoje novosti predstavlja založba DZS, predstavlja se tudi Eurodesign iz Apač, CŠOD pa objavlja javni razpis programov Šole v naravi.

Ugodnosti SAMO za razgledovce!

Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.