Nepojasnljiva uganka
ustvarjalnost in avtizem
O ustvarjalnosti se ponavadi pogovarjamo, ne da bi pomislili na posledice. Prepričani smo, da nam je povsem jasno, kaj pravzaprav ustvarjalnost je. Ali je to sposobnost, ko z domišljijo oblikujemo nekaj novega, izvirnega? Domišljati si znane stvari v novi luči? Ko strokovnjaki opisujejo težave oseb z avtizmom, pogosto pri tem namigujejo tudi na primanjkljaj v njihovi ustvarjalnosti in domišljiji. Mar je domišljija sposobnost uma, da se znajde, ustvarjalnost pa le njena manifestacija? Ko ob tem razmišljamo še o osebah z diagnosticiranim avtističnim spektrom, ugotovimo, da so stvari bolj zapletene, kot si sploh lahko predstavljamo. Nekateri strokovnjaki so ugotovili, da se otroci z avtizmom ne znajo igrati domišljijskih iger, si predstavljati, da se lahko, denimo, kuhalnica spremeni tudi v skrivnostnega duha iz Aladinove čudežne svetilke. Presenetljivo pa je to, da je veliko posameznikov z avtizmom izjemno nadarjenih prav na področjih, ki zahtevajo nesluteno ustvarjalnost in domišljijo …
Dr. John Lawson, britanski raziskovalec z avtističnega raziskovalnega centra na šoli za Klinično medicino na Oddelku za psihiatrijo na Univerzi Cambridge v Veliki Britaniji, meni, da je ustvarjalnost pri osebah z avtizmom še zmeraj velika uganka. Spodbuja nas namreč, naj ponovno premislimo o za nas samoumevnih predpostavkah in si postavimo nekatera zapletena vprašanja o tem. »Čeprav je ustvarjalnost vsakdanja beseda in nam je njen pomen samoumeven, vsebuje veliko različnih povezav, ki jih je treba podrobno raziskati. A ne le to! Treba je prevrednotiti tudi preveč poenostavljeno pojmovanje primanjkljajev v ustvarjalnosti pri avtizmu,« ugotavlja znanstvenik. Razvil je tudi nov kognitivni model, na podlagi katerega je nastalo tudi njegovo najnovejše delo The Role of Autism in Shaping Society. V njem dokazuje, da je tisto, kar vidimo v avtizmu, je le skrajnostna oblika nagnjenja, ki pa v mnogo blažji obliki obstaja v vseh nas. Raziskave so tudi pokazale, da je to nagnjenje bolj izraženo pri moških.
Zapletena resničnost
Vsa stanja avtističnega spektra se odražajo v triadi značilnosti, in sicer kot primanjkljaji v socialni interakciji, v komunikaciji in kot prisotnost ponavljajočih se (tudi stereotipnih) vzorcev vedenja. Če te značilnosti spremlja tudi očiten zaostanek v kognitivnem in jezikovnem razvoju, potem se po navadi diagnosticira kot klasični avtizem. Če pa kognitivni in jezikovni razvoj ne zaostajata, to prepoznavamo kot Aspergerjev sindrom. Obstajajo tudi dokazi o primanjkljaju ustvarjalnosti pri risanju. Tako so znanstveniki dali otrokom z avtizmom in brez njega še nedokončane risbe, ki so jih morali poljubno dopolniti. Pri tem poskusu so otroci brez avtizma pokazali veliko več ustvarjalnega dodatka kot otroci z avtizmom. Pri drugem poskusu pa so ocenjevali ustvarjalnost pri pripovedovanju zgodb glede na izvirnost. Zopet so se otroci z avtizmom občutno slabše izkazali pri spontani ustvarjalnosti (le 13 odstotkov jih je uporabilo domišljijo) kot otroci brez avtizma. Na podlagi teh dokazov bi morda marsikdo sklepal, da sta ustvarjalnost in domišljija pri ljudeh z avtizmom pač zelo oslabljeni. A to sploh ni tako preprosto! Resničnost je namreč veliko bolj zapletena …
Risanje mest iz zraka le po spominu
Peter Myers, ki ima Aspergerjev sindrom, riše in oblikuje zelo izvirne, neobičajne in lepe podobe. Kako je to mogoče? Njegove slike temeljijo na geometrijskih oblikah in prikazujejo izjemno natančnost pri podrobnostih. Ob pogledu na njih ostrmiš od začudenja. Tudi Stephen Wiltshire ima Aspergerjev sindrom. Njegova nadarjenost se kaže v izrednem spominu in smislu za podrobnosti. Zadnje čase riše obzorja mest, a le po spominu. Ko je Stephen po 45-minutnim letenjem nad Tokiom – pridružil se mu je tudi fotograf, ki je v svoj objektiv ujel utrinke mesta in podrobnosti – prišel domov, je le po spominu narisal omenjeno mesto. In ne boste verjeli, zadel je tudi najmanjšo podrobnost! Ko so njegove slike primerjali z nastalimi fotografijami, so ugotovili, da je narisal prav vse, kar je videl, tudi točno število nadstropij, postavitev avtomobilov na cesti, okrasje na starih poslopjih, zaporedje stavb … »To je zagotovo tako ustvarjalno, da ne moremo dojeti, kako je to mogoče. Steven ustvarja nekaj, kar je sicer enako kot v naravi, a hkrati ustvarja tako, kot še ni nihče pred njim,« pristavlja dr. John Lawson …
… Spet na začetku
Morda kar k Hansu Aspergerju, avstrijskemu psihiatru, ki je prvi opisal stanje, ki so ga prav po njem tudi poimenovali – Aspergerjev sindrom. Govoril je o avtistični inteligenci, in da je takšna sposobnost temeljna za znanost in umetnost. Hans Asperger je namignil, da lahko značilnosti avtizma dejansko povečajo nekatere vidike ustvarjalnosti. Sklepamo lahko, da obstajata (vsaj) dve obliki ustvarjalnosti, in sicer … Preberite v ŠR!
SANJA TOŠEV
