Vsebina časnika Šolski razgledi številka 18/2009
Ko so jo domači razveselili s slikarskim stojalom in platnom, je z vso močjo zažarelo njeno dolgoletno videnje, kaj bo pravzaprav počela, ko se bo upokojila. Slikala bo! Tako je Jožico Žigon pred nekaj leti zajel slikarski žar. Primorka, doma iz Ajdovščine, a tudi iz Pirana, kot rada pripomne. Tam ima namreč ljubko galerijo Solinarko – poimenovala jo je po elegantnem in skoraj pozabljenem liku piranske solinarke. Tej je na svojih platnih ponovno vdahnila življenje. Svoja dela je razstavljala že v nekaj slovenskih mestih, in sicer v Mariboru, na mednarodnem slikarskem ex-temporu v Piranu, v ljubljanskem Tivoliju …
Jožica Žigon je samouk. Še zmeraj je rada učenka. Svobodna. Veliko se uči iz svojih napak, a še največ od svojih mentorjev – sina Saše, profesorja fizike na Osnovni šoli Ajdovščina, in slikarja Marka Jezernika. In kako se ji je porodila zamisel, da bi ujela na svoja slikarska platna čudovite zgodbe iz vesolja, ki smo jih razsuli po tokratni številki Šolskih razgledov? Sin, fizik, jo je navdušil za to. In tako z njenimi slikami pozdravljamo tudi iztekajoče se leto astronomije … Da bo vesolje prijazno nad nami. Da bi odkrivali še neslutene razsežnosti!
Trg in pretirana prijaznost
Učitelji svetniki opozarjajo
Kakšno šolo in pouk potrebuje Slovenija? Nekateri učitelji ugotavljajo, da kakovost pouka in znanja med drugim ogroža tudi delo in življenje šole, ki ga narekujejo financiranje po številu dijakov in tržna usmerjenost šole, ki stremi k pretirani prijaznosti. Šole si namreč nadvse prizadevajo obdržati čim več dijakov – tako zelo, da postajajo že socialnovarstvene ustanove. A ne le to ... Za komentar opisanih težav smo poprosili še tri srednješolske ravnatelje in direktorja.
»Klik za več!«Tako ne gre več naprej
Po izkušnjah delovne skupine učiteljev svetnikov za dajanje pobud na področju srednjega šolstva mnoge slabosti krnijo kakovost srednješolskega pouka. Učitelji čedalje težje dosegajo zadane/želene učno-vzgojne cilje in oblikujejo v mladih pozitivne vrednote in samopodobo. Sicer niso za represijo, a so za red in spoštovanje človeka, dela, dogovorov in pravil. Tako so zapisali predloge, ki naj bi zboljšali kakovost dela in znanja v srednjih šolah. Kajti svoj poklic bi radi uresničevali kot poklicanost … Več v ŠR!
V objemu pedofila
Pretresljiva Dinina pripoved
Objavljamo pretresljivo Dinino pripoved. Dina se, zdaj sicer že odrasla, še zmeraj rešuje spon in okovov pedofilije …
Zakon o preprečevanju nasilja v družini, sprejet lani, vse vzgojno-izobraževalne ustanove zavezuje, da prijavijo vsak sum nasilja nad otrokom. Zato je ključno, da poznamo znake, ki nakazujejo, da je otrok morebiti žrtev nasilja. Tokrat vam jih predstavljamo v prispevku Ko molk gotovo ni zlato. Objavljamo tudi besedilo, ki obravnava psihično, fizično in spolno nasilje ter tudi to, v kakšnih oblikah se pojavlja.
»Klik za več!«Kakršen vodja, takšni učitelji
Učitelj ima vrhunske voditeljske sposobnosti: je predan učencem, se neprestano uči, verjame v učence, jih navdušuje, spodbuja, motivira, odkriva njihove zmožnosti, jih usmerja v odkrivanju njihove poti, neprestano raste, se spoprijema z neuspehi in jih z novo vnemo premaguje, saj ima svoj vizijo, ve, kaj želi doseči. Ali taki učitelji potrebujejo ravnatelja? Seveda. Kakšen pa naj bo? Preberite v ŠR!
Med Brezami
Ko so podružnične osnovne šole v šolskem letu 2007/08 praznovale 50-letnico obstoja, jih je delovalo 344 – večinoma na podeželju. Ob misli na te šole, pogosto zelo odmaknjene, se nam izriše pred očmi idilična podoba srečne mladosti, harmoničnega razvoja, prijaznega šolanja, tesnih vezi med učenci, učitelji in starši ter tudi z naravo … Ta podoba gotovo ni pogosto daleč od resnice. Idilično, a ne brez težav. Kljub temu pa so podružnične šole še zmeraj središče kulturnega življenja. Tako vam predstavljamo tudi nekaj zanimivih utrinkov iz njihovega drugačnega vsakdana …
»Klik za več!«Za vas smo še pripravili …
Dr. Andreja Barle Lakota v uvodniku razmišlja o tem, kako naj se šola znajde ob zdajšnjih, tako protislovnih zahtevah. Naša kolumnistka Jasna Kontler – Salamon tokrat ugotavlja, zakaj imajo študenti prav, ko zahtevajo enotno bolonjsko študijsko formulo. Dr. Darko Štrajn se sprašuje, od kod tako visoko zaupanje javnosti v naše šolstvo. In to kljub premnogim pasjim bombicam … Športni pogled tudi tokrat ni zgubil svoje ostrine, pišemo še o šoli na kolesih, ki v Indiji omogoča izobraževanje revnim otrokom v slumih, o tem, zakaj se staramo, kako se v eni od slovenskih družin vezenje ohranja iz roda v rod – nastal je celo učbenik za izbirni predmet. Zvedeli boste, kaj je novega na knjižnih policah, kaj na naših spletnih straneh ... A to še ni vse!
Ne prezrite!
V tokratni številki Šolskih razgledov boste našli prilogo Odzivanja, v kateri vam predstavljamo veliko utrinkov iz pedagoškega vsakdana …
Zavod RS za šolstvo objavlja razpis priznanj Blaža Kumerdeja za odlično partnerstvo pri razvoju in vpeljevanju novosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, Šola za ravnatelje vabi na tradicionalno strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev osnovnega šolstva, Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci na mednarodni strokovni posvet Šolska klima in kultura v luči avtonomije, Založba Rokus Klett predstavlja svoje zanimive novosti, Servis CAD opreme tudi tokrat predstavlja ugodno ponudbo odzivnikov, brezžične interaktivne tablice in druge programske pripomočke.
Ugodnosti SAMO za razgledovce!
Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.