Trg in pretirana prijaznost

Učitelji svetniki opozarjajo

Kakšno šolo in pouk potrebuje Slovenija? S tem vprašanjem se ukvarja tudi delovna skupina učiteljev svetnikov za oblikovanje pobud glede srednjega šolstva. Daljši prispevek z njihovimi razmišljanji, opozorili in pobudami smo v Šolskih razgledih že objavili, in sicer letos pomladi. Tokrat bomo namenili pozornost težavam, na katere je nedavno javno opozorila članica omenjene skupine in profesorica na gimnaziji Tatjana Sherestha. Poudarja, da se strinja s prenovo programov, ko gre za učne cilje, prav tako so prenovljeni učni načrti na pravi poti. Kakovost pouka in znanja pa po njenem mnenju ogroža delo in življenje šole, ki ga narekujejo financiranje po številu dijakov in tržna usmerjenost šole, ki stremi k pretirani prijaznosti. Zakaj gre? Šole si nadvse prizadevajo obdržati čim več dijakov – tako zelo, da postajajo že socialnovarstvene ustanove, opozarja profesorica. »Dijake seznanjamo s pravili, pravicami in dolžnostmi, a hkrati se tega ne držimo. Vpeljujemo dopolnilni pouk, dodatne izpitne roke, podlegamo prošnjam in pritiskom staršev in dijakov po boljših ocenah. Govorimo, kako potrebno je postavljati meje, a jih podiramo šole same. To dijaki izrabljajo. Preveč jih torej ščitimo in jim dopuščamo, dolžnosti pa so potisnjene vstran,« ponazarja Tatjana Sherestha. A ne le to. Z dijakovimi težavami se ukvarjajo šolski strokovni timi, sam dijak pa ne. Tako jim odvzemamo odgovornost za lastno dejanje in tudi za življenje. Profesorica dodaja, da je šola nemočna, ko dijaki ne izpolnjujejo dolžnosti, da učitelji mladih ne morejo navajati na delovne navade, ker za to ni ustreznih vzvodov, saj dijakov nič ne zavezuje k izpolnjevanju dolžnosti. »Če dijak ne dela, se mu nič ne zgodi. V šolskem dnevniku, denimo, redno zmanjkuje prostora za vpisovanje manjkajočih. Vse to pa na šoli ustvarja slabo ozračje in slabša učinke učnega procesa,« sklene profesorica. Na te težave so opozarjali tudi že drugi šolniki v Šolskih razgledih in tudi na našem spletnem forumu. Tokrat smo za komentar opisanih težav poprosili tri srednješolske ravnatelje in direktorji.

VEČ PRAVIC, VEČ ODGOVORNOSTI

Martin Pivk, direktor Šolskega centra Škofja Loka

Tako kot se spreminja celotna družba, se spreminja tudi šola. Kot starši želimo otrokom ponuditi čim več različnih možnosti, da ne bodo prikrajšani. V šole pa smo pripeljali tudi razne »ugodnosti« za dijake, ki pa se v vzgoji na dolgi rok, po mojem mnenju, ne bodo ohranile. Dijakom moramo prisluhniti in jim stati ob strani, omogočati jim moramo prebroditi težave, vendar ne smemo prevzemati njihove odgovornosti. Vsak dijak sam je odgovoren za svoja dejanja in tako tudi mora biti. Učitelji in starši ne smemo prevzemati te odgovornosti nase. V šole smo vpeljali NMS, odpravili roke, do kdaj je treba oddati posamezni program (saj bo po pravilniku tako ali tako lahko napredoval v naslednji letnik z NMS) ... in učitelji smo začeli prevzemati odgovornost za dijakov uspeh na svoje rame. A učiteljeva odgovornost je samo to, da omogoča dijaku doseči cilj. Mladi pa znajo vse to izrabiti. Ker smo meje postavili preohlapno, mladi to izkoriščajo celo prek meje. Imajo veliko več pravic kot nekoč – in prav je tako. Pozabljajo pa, da več pravic pomeni tudi več odgovornosti. Tega pa nočejo sprejeti ali pa niso sposobni. To je stvarnost, pred katero si zatiskamo oči.

Prav gotovo je pot do uspeha samo ena …

ZRCALO SVETA ODRASLIH

Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije Maribor

V času mojega ravnateljevanja je bilo kar nekaj sistemov financiranja šol. Zagotovo je vpeljava financiranja »na glavo« dijaka z zorišča naše gimnazije daleč najboljša. Lahko zelo avtonomno in racionalno razporejamo denar ter prihranke namenimo za zboljšanje materialnih razmer za delo, saj denar ostane na šoli in ne na ministrstvu. S tem so odpravili tudi nesmisel, ko smo za 28 oddelkov in 840 dijakov dobivali enako veliko denarja kot podobna šola v mestu z 28 oddelki in s 630 dijaki – torej so naši učitelji sedem oddelkov brezplačno pripravljali, popravljali naloge, ponujali individualno pomoč in imeli skratka težje delo zaradi polnih oddelkov.

Sistem financiranja »na glavo« seveda ni idealen, mora upoštevati tudi posebnosti posameznih šol, ki imajo poseben status: majhne šole, šole z edinim programom v Sloveniji …

Kakovost dela se zaradi tega na naši šoli ni poslabšala, mogoče se je zaradi boljših gmotnih razmer celo zboljšala.

Izostajanje dijakov, njihovo zahtevanje pravic, zanemarjanje delovnih navad …, žal, niso samo problem šole. Dijaki so zrcalo sveta odraslih. Dokler bodo vsak dan priča nemoči države, izigravanju zakonov, lažem, ki jih tudi predstavniki oblasti razglašajo za sprejemljive – denimo bogatenje čez noč zaradi spretnih malverzacij –, bo naše delo vsak dan težje …Več v ŠR!