Vsebina časnika Šolski razgledi številka 18/2017
Tokrat smo časopis pospremili s tistimi najlepšimi podobami mladosti, ko so mladi zadovoljni, radovedni, razigrani in ko se stapljajo z naravo ter vsem, kar ponuja. So v šoli, seveda, vendar v šoli v naravi; narava je še zmeraj največja učiteljica – to je bila včasih, ko je bila mladost drugačna, kot je zdaj in bo v prihajajočih desetletjih, a vendar s toliko skupnega in neponovljivega kjer koli v svetu in kadar koli v času. Narava je veličastna, narava je vse. Kar pozabljamo na to … Če pa se tega zavedamo in jo upoštevamo, se z njo uglasimo in ji prisluhnemo ter jo začutimo, se želimo od nje učiti. Ni je večje, boljše in plemenitejše učiteljice.
Prelepe fotografije so iz arhiva Centra šolskih in obšolskih dejavnosti(iz njihovih različnih domov, raztresenih po najlepših kotičkih naše dežele), ki letos obhaja jubilej, četrt stoletja svojega delovanja (več na strani 14). Pri njih, ob njihovih raznolikih in bogatih programih, mladi preživljajo nepozabne dneve in tedne. Ob podobah, ujetih v fotografski objektiv, so besede odveč …
Modrost, kje si?
Uvodnik
Staršem, učiteljem, vzgojiteljem ni lahko. Ni namreč preprosto govoriti otrokom in mladostnikom o vrednotah, ki so še zmeraj na vsakem koraku teptane. In vendar verjamem, da kot pedagogi in starši ter vsi, ki imamo odgovornost posredovati znanje otrokom, imamo to možnost, da jim pokažemo, da tudi modrost obstaja in da ji lahko prisluhnemo, ne glede na to, kakšne so prevladujoče vrednote sveta. Dovolimo jim, da čutijo in sanjajo. Tudi če smo sami nehali sanjati. Tudi če smo v sebi sklenili, da tako pač je in da v takšnem svetu živimo. Tokratni uvodnik izpod peresa dr. Romane Ercegović.
»Klik za več!«
Filozofija za otroke, filozofija za vse
Za vzgojo svobodnih duhov še ni prepozno
Dandanes navzkrižje mnenj, soočenje v razpravi največkrat konča v ohlapni spravljivosti. Vsakdo ima pač svoje mnenje. Do njega ima pravico. In sploh – zakaj ne bi pustili ljudem ravnati se, kakor menijo? Včasih je takšna strpnost dobra, toda ali vedno? Vzemimo, da bi nekdo začel v javno šolo poleg Darwinove teorije evolucije uvajati še kreacionizem ali kakšno preživeto teorijo s področja fizike. Bi bili naravoslovci zadovoljni? Seveda, taisti naravoslovci pogosto nimajo nikakršnih težav z vpeljevanjem podjetništva v javno šolo, čeprav so argumenti zoper to vsaj tako močni, kot je bila teorija evolucije v primerjavi s kreacionizmom v Darwinovem času. Piše dr. Andrej Adam.
»Klik za več!«
Pravljica za nočno moro
Rutarjeva lekcija
Vsekakor je izjemno dramatično tudi spoznanje, da o podnebnih spremembah, v katere nekateri ljudje še vedno dvomijo, razmišljajo zlasti fiziki in drugi naravoslovni znanstveniki. Zelo malo o njih razmišljajo psihologi in sociologi, še manj zgodovinarji. Politiki in ekonomisti se navadno sprenevedajo, mediji ne poročajo o njih tako, kot bi morali. Ljudem ne govorijo resnice, temveč jo izključujejo. Med ljudmi je zato veliko sprenevedanja, čvekanja, puhlic in praznih mnenj, nepomembnih informacij in dejstev, malo pa je resnice, ki mora vselej še nekoliko počakati, ker je od nje pomembnejša zabava – taka je pač obča domneva. Piše dr. Dušan Rutar.
»Klik za več!«
Kjer jutra dišijo
Na rešetu vsakdana
Prvi novembrski dnevi, zame od prvega po kavi dišečega jutra do zadnjega, pospremljenega »s hrupom«, so bili spet po svoje obarvani. Vsa milina tega ljubega kraja je prišla do izraza; mir, povezanost, brezčasnost … Zagotovo je bila krona dogajanja podelitev nagrade Franeta Milčinskega Ježka Dragu Misleju Mefu … Piše Lučka Lešnik.
»Klik za več!«
Hvala vam, knjige
… da tako izpolnjujete moje življenje
Sama si preprosto ne morem predstavljati življenja brez knjig in branja. Priznam, posegam tudi po e-knjižnih izdajah, vendar to ni tisto pristno branje z vonjem po knjigi, ki je tako omamen, najsibo knjiga stara ali pravkar natisnjena.
Ko sem bila še čisto majhna, so mi starši in stari starši brali in pripovedovali zgodbe. Najraje sem poslušala, ko mi je dedek pripovedoval zgodbo o povodnem možu, ki je ponoči, ko ga ni nihče videl, na volih nekega kmeta prenašal vodo iz jezera na Uršlji Gori v novo jezero na Pohorju. In tako so, po legendi, nastala Lovrenška jezera ... O knjigah in branju Ditka Kobol.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Kako postati dober bralec. Petke začenjamo z branjem v bralnem krogu. ***Spreminjajoča se tehnologija branja in posledično pisanja vpliva na različne vidike doživljanja leposlovnega branja. Kako brati leposlovje.***Ne gre vedno za to, da mora imeti kdo prav ali da se moramo vsi strinjati. Večkrat gre za to, da spoznavamo sebe in druge.Odnosi.*** Mladim vsi kar naprej kaj svetujemo in priporočamo – ni čudno, da se naših nasvetov in priporočil največkrat z vsemi štirimi branijo. Tapkanje je zakon. *** Živžav v mišji šoli. Za predpraznični čas za šolske odre.
Naša stalna kolumnistka piše o evropskih univerzah, združenih na vse bolj razdruženi celini, potepamo se po Cipru, obiščemo Pafos, evropsko prestolnico kulture. Objavljamo zapis o novi spletni igri, ki naj bi posnemala televizijski resničnostni šov Na žaru. Naš bralec, tudi profesor slovenščine, je kritičen do tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. List iz dnevnika je tokrat napisala učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Banjaluki, Slatini in Prijedoru. V naši rubriki Zanima nas trkamo na vrata šolskih knjižnic; s čim se bodo pohvalile knjižničarke, nad čim potožile, si kaj zaželele? V stalnih rubrikah Mimogrede in Pravkar izšlo predstavljamo nove knjige. Za vas smo pripravili še kopico drugih zanimivosti.
RIC objavlja Vabilo k zunanjemu ocenjevanju pri splošni maturi.
Predstavlja se CPI, in sicer svoj projekt Prenova poklicnega izobraževanja 2017–2021 in poskus uvajanja vajeniške oblike izobraževanja.
CŠOD je z nami že 25 let! Ob jubileju s posebnim zapisom Za svobodo gibanja, spontanega učenja in neomejenega mišljenja tudi v Šolskih razgledih.
MIZŠ tokrat o rezultatih mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja in študiji Eurydice o državljanski vzgoji.
In, seveda, z nami je tudi NLB. Bančno svetovanje in pomoč, naj bo dan ali noč.
