Vsebina časnika Šolski razgledi številka 7/2017
Je že to tako, da se zmeraj znova razveseljujemo pomladi, da znova in znova vzbrsti grmičevje in drevje ter trava na novo ozeleni. Vsakič se ponovi, podobno je, a vendar zmeraj drugače. Tako kot se tudi sicer ponavljajo naši dnevi, tedni, pa vendar ima vsak drugačen odtenek. Tako kot naši in vaši Šolski razgledi, iz leta v leto s podobnimi temami, še pisci se ponavljajo, naslovi marsikdaj tudi. In tako, ne prvič, smo jih posuli z barvitimi tulipani – nekateri so nežni in krhki, drugi čvrstejši, eni bolj samosvoji, drugi uklonljivi. Tako pač je, kot je to v življenju, naravi, vsakdanu.
Tulipani nam s svojimi svilnatimi cvetovi – kakor nežna drhteča koža so, kajne – prinašajo pomlad, že pred časom so preplavili tržnice, v prihodnjih tednih jih bodo polne tudi gredice. Rasta Vrečko jih bo najbrž znova fotografirala, seveda, saj se jim ne bo mogla upreti, pa čeprav je ujela že na tisoče njihovih podob. Ne bomo je znova predstavljali, smo jo že večkrat, saj so njene tenkočutne fotografije dale podobo (in jo še bodo) že kar nekaj številkam Šolskih razgledov. V njenih fotografijah je zmeraj veliko čutnosti, strasti, ljubezni … morda še več tudi zato, ker je Rasta rojena na prvi dan pomladi. Kdo bi vedel.
Pomlad, ljubezen, tulipani … Prebujenje prav zares … Naj nam bo lepo, naj bo ustvarjalno, storimo čim več dobrega zase in za druge.
Vsi naši otroci
Uvodnik
Lahko je pomagati mu, sočustvovati in biti empatičen do tistega, ki mi je simpatičen. To gre samo od sebe. Resnična preizkušnja je drugje. Resnična mera empatije, ki sem jo voljna ali zmožna nakloniti drugemu, se pokaže, ko pred mano stoji tisti, ki mi ni všeč, ki ga ne maram, ki mi je zoprn. Ki kliče na pomoč tako, da brca, tepe, pljuva, kriči, beži, žali. Znati pomagati temu otroku z empatijo ter prispevati k temu, da se morda razvije v zdravega, odpornega člana družbe – želeti si to storiti – to je pravi lakmusov papir. Piše Ivana Gradišnik, vodja Familylab Slovenija.
»Klik za več!«
Obvezni prehod na Cobiss
Država je pred nas postavila zahteve, ki jim sama ni kos
Šele 25. januarja letos je bil v Ljubljani organiziran prvi del izobraževanja (od obveznih štirih), sploh prvega izobraževanja v naši regiji. Sklican je bil na hitro, saj smo obvestilo prejeli šele pet dni pred tem. Kljub temu se nas je na izobraževanju zbralo približno 40 iz osrednje regije. Številka je dovolj zgovorna in dokazuje, da naš namen ni, da bi se izogibali temu delu. Vendar nam izvajalka ni vedela povedati, kdaj bo sledil preostali del izobraževanja. In tega še sredi marca, ko to pišem, ne vem. Tako Simona Perovšek.
»Klik za več!«
O zdravju v neoliberalnem svetu
Rutarjeva lekcija
Tudi za naše zdravje namreč bolj kakor mi sami skrbijo korporacije, ki nam prek oglasov in propagande nenehno ponujajo dobrine in storitve, nujno potrebne za zdrav način življenja. Dogaja se dvoje: posamezniki skrbijo za svoje zdravje, korporacije pa istočasno še bolj bogatijo. Naše zdravje zato dobesedno podpira ideološke prakse, ki omogočajo stekanje kapitala v roke tistih, ki ga že tako ali tako imajo.
Torej: za naše zdravje so prej kot mi sami zainteresirani zastopniki korporativnega neoliberalizma, ki hočejo imeti v svojih rokah še več kapitala. V resnici nam oni pravijo, naj skrbimo za svoje zdravje, da bomo fit, da se bomo še bolj prilegali neoliberalnim življenjskim praksam in ustvarjali novo vrednost. Piše Dušan Rutar.
»Klik za več!«
Porod kot vaja prisotnosti
List iz dnevnika
Moj trebuh je bil vse bolj špičast in vse močneje sem čutila gibe bitjeca, ki je bilo v njem. Bila sem namreč že zelo noseča in kar nekaj dni čez predvideni rok poroda, fantek v meni pa kar ni hotel ven. Da je čas, sem dobro vedela, saj je bila to že moja četrta nosečnost. V tem že kar dobro izkušena sem vedela, kakšni so občutki v zadnjih dneh pred prvim dnem. Sinko v meni pa je odlašal ali pa moje telo, kdo bi vedel, kdo je bil kriv, a saj tudi pomembno ni bilo. Dobila pa sem tako dodaten čas, ko sem lahko še samo čakala. Vendar tega nisem počela križem rok. Ostali trije otroci so bili v varstvu pri mojih starših, midva z Urbanom pa sva si vsak dan, ki je bil izčiščen običajnih dnevnih opravkov, privoščila kulturo … Piše Jasmina Kozina Praprotnik, mag. antropologije, ŠD Urbani tekači, sicer pa Primorka, ki živi v Ljubljani, veliko teče, piše, bere, kuha itd., skratka polno in radostno živi.
»Klik za več!«
Ne le na maturi, tudi na odru
Kranjski gimnazijci z Alamutom navdušili občinstvo
V tem šolskem letu sta za maturitetni esej pri slovenščini izbrani besedili Alamut in Krasni novi svet, v zadnjem času še posebno opevani literarni deli, saj se bliža maj in z njim pisanje eseja. Vsebino in literarno-teoretično analizo del premlevajo tako dijaki, ki se pripravljajo na opravljanje velike življenjske preizkušnje, kakor tudi profesorji slovenščine, ki bodo maturitetne eseje pregledovali in jih točkovali. Lepo in navdušujoče je, da so dijaki postavili Alamuta tudi na gledališki oder. Zares pogumno dejanje … Predstavo si je ogledala Manja Žugman.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Učiteljica predstavlja prilagoditev meril pri pisnem preverjanju in ocenjevanju znanja v smeri formativnega spremljanja učenčevega napredka. K ozaveščanju svojega znanja. *** Kako so se likali.Tokrat je pod drobnogledomAksinja Kermauner – učiteljica slovenščine in likovnega pouka, tiflopedagoginja, pisateljica, vsestranska ustvarjalka.***Iz malomeščanskega okolja v jezikovno šolo v središču svetovne metropole. Zaposlena v Berlinu.***Kaj pa tebe vodi? »Voda,« na vprašanje izstreli Dušan Mamut Zupanjič Badovinac, skorajšnji gost Žarenja novih energij, pogovorov v Cankarjevem domu. ***Halo, Nizozemska. Kaj pa jedo v tej deželi? Neznanska lahkost kuhanja. Iz prve roke.***Nova pomlad je zmeraj nova priložnost. Priložnost tudi za novo pot, ki vodi do najiskrenejšega všečkanja sebe. Kajti prav vse se začne v nas. Čas za všečkanje.
O mentorjih razmišlja naša kolumnistka, piše o njihovi strokovnosti in drugih odlikah, obenem pa se sprašuje, ali bo najmentorju sledil še najučitelj po izboru učencev. Drugega našega pisca pa tokrat zanima, kaj je javno in kaj zasebno. Na splošno teoretični ravni meja med obema »sferama« ne bo nikoli popolnoma natančno določena. Podajamo se na Portugalsko, ki s svojimi arhitekturnimi znamenitostmi in mnogimi svetišči pričara čarobno ozračje, pa tudi v Italijo, predvsem s spomini na kraljico italijanske glasbe Nillo Pizzi. Razmišljamo o knjigah in branju, še več tudi zato, ker se bliža mednarodni dan knjige za otroke. Kamišibaj si je že dodobra utrl pot v naše okolje, učiteljica pa opisuje, kako s to tehniko pripovedovanja enakovredno dosega mnoge učne cilje iz učnega načrta. Beseda je tudi o tem, kako je bilo biti učitelj nekoč in kako je danes. Ne preganjajmo slenga in berimo knjige – piše strokovnjakinja v rubriki Kaj bi mi brez spleta; drugi priljubljeni rubriki, v kateri na vaša vprašanja odgovarja cenjena Tereza Žerdin, pa tokrat o starševskem vtikanju v učiteljevo delo. Vse to in še veliko več v teh Šolskih razgledih!
CI Kakšno šolo hočemo vabi na javno razpravo z naslovom Zakaj naši otroci ne marajo šole?
Šola za ravnatelje razpisujeprogram Šole za ravnatelje in opravljanje ravnateljskega izpita za šolsko leto 2017/2018.
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani skrbi za popularizacijo mehaniketudi zdržavnim prvenstvom v gradbeni mehaniki za srednješolce, ki bo kmalu.
NLB tokrat vabi v Minicity, kjer so v pomoč pri finančnem opismenjevanju pripravili poučne animacije za otroke.
