O zdravju v neoliberalnem svetu
Rutarjeva lekcija
Priljubljena ter z mediji podprta in olepšana razmišljanja o zdravju in zdravem načinu življenja bi rad na kratko osvetlil s preprosto definicijo okvira, v katerem živimo čisto vsi, imenuje pa se neoliberalizem. /…/ Zdravje je namreč nekaj, za kar skrbimo, obenem pa je tudi nekaj, o čemer lahko razmišljamo.
Neoliberalizem je, čisto na kratko, množica načinov, kako svobodni kapitalistični trgi določajo in definirajo človeška bitja oziroma njihove eksistence, kot piše George Monbiot v izvrstni knjigi z naslovom How Did We Get Into This Mess? (Verso, 2016).
Morda se je vse skupaj res začelo iskreno in naivno v smislu kapitalizem & svoboda za vse ljudi, toda danes je očitno, da neoliberalizem kot sistem skrbi predvsem za elito, nikakor pa ne za vse ljudi.
Kaj se je medtem spremenilo in kako smo se znašli na robu brezna? /…/
Zdravje ljudi je namreč pomemben dejavnik ohranjanja neoliberalnega načina življenja, ki je dokazano dober zlasti za elite. To že pomeni, da se skuša sistem znebiti demokracije ali večine ljudi, ki dejansko ne odloča o ničemer. Dejstvo je, da v neoliberalnem svetu odločajo elite, odločajo korporacije in njihovi bogati zastopniki.
Odločajo o načinu življenja vseh ljudi; torej je logično reči, da odločajo tudi o zdravju kot načinu življenja. Na prvi pogled je seveda privlačno in koristno skrbeti za svoje zdravje, da bi dolgo živeli, toda bistveno je vendarle tole: zdravi ljudje še vedno ne odločajo o ničemer, če odštejem preprosto dejstvo, da skrbijo po navodilih medijev in strokovnjakov za svoje zdravje.
Temeljna ideja neoliberalizma je namreč ta, ki jo je nekoč izrekel Hayek, ko je obiskal diktatorja Pinocheta v Čilu. Rekel je, da raje živi v svetu ekonomske liberalne diktature kakor v demokratičnem svetu brez ekonomskega liberalizma.
/…/
Za zdravje skrbimo znotraj okvira, ki ga določajo neoliberalne ideološke prakse, katerih bistvo je upravičevanje in zagovarjanje moči denarja. Ne smemo biti naivni: demokracija kot moč ljudi je v neoliberalnem svetu le naključni okrasek kakega političnega govora, medtem ko v resnici nad ljudmi vlada denar, vladajo zakonitosti, ki omogočajo kopičenje denarja in premoženja v rokah elit.
Prav zato je tudi zdravje, pa čeprav je za vsakega posameznika zelo koristno in blagodejno, del ideoloških praks … /…/.
Tudi za naše zdravje namreč bolj kakor mi sami skrbijo korporacije, ki nam prek oglasov in propagande nenehno ponujajo dobrine in storitve, nujno potrebne za zdrav način življenja. Dogaja se dvoje: posamezniki skrbijo za svoje zdravje, korporacije pa istočasno še bolj bogatijo. Naše zdravje zato dobesedno podpira ideološke prakse, ki omogočajo stekanje kapitala v roke tistih, ki ga že tako ali tako imajo.
Torej: za naše zdravje so prej kot mi sami zainteresirani zastopniki korporativnega neoliberalizma, ki hočejo imeti v svojih rokah še več kapitala. V resnici nam oni pravijo, naj skrbimo za svoje zdravje, da bomo fit, da …/…/.
Neoliberalizem je izjemno uspešen način delovanja in življenja ljudi, le da se njegova uspešnost preliva v kapital, do katerega pa večina ljudi nima dostopa. Imajo dostop do zdravja, seveda, nimajo pa dostopa do kapitala, kar je pomembnejše.
Paradoks neoliberalizma je tudi tale: medtem ko so naša življenja vse bolj regulirana, vse bolj nadzorovana in vse bolj vodena, da bi bili zdravi in uspešni in zadovoljni in srečni, poteka dereguliranje korporacij, zaradi česar nastajajo novi monopoli in nove strukture, ki še bolj pospešujejo stekanje kapitala v roke elit.
/…/
Medtem ko vsak posameznik skrbi za svoje zdravje, kar je hvalevredno, se korporacije krepijo, elite bogatijo, neoliberalizem pa vse bolj potrebuje državo, za katero sicer njegovi zastopniki trdijo, da je slab gospodar, da jih nenehno podpira in rešuje, ker sam sistem ustvarja nove in nove krize, zaradi katerih so številni ljudje ne le pod stresom, temveč tudi resno obolevajo, izgubljajo službe, domove, mnogi pa tudi naredijo samomore in umrejo, obenem pa narašča število ljudi v revščini ali na njenem pragu.
Koliko je potemtakem resničnega zdravja v neoliberalnem svetu?
Dr. DUŠAN RUTAR
Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 7, stran 7, ki so izšli 31. marca 2017. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja! Že imate svoj izvod Šolskih razgledov?
