Vsebina časnika Šolski razgledi številka 11/2016
Mnogo doma in na tujem priznanih arhitektov, oblikovalcev, kiparjev, slikarjev, fotografov … se je med drugim kalilo na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki letos obhaja 70-letnico svojega delovanja. V sklopu praznovanja so pripravili več razstav (na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, v Apolonijevi palači v Piranu, Galeriji društva umetnikov Ljubljana in Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu), osrednji dogodek praznovanja pa je bil pred dnevi, in sicer odmevna prireditev v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. Med drugim so presenetili z izvirno modno revijo dijakov zadnjega letnika modnega oblikovanja. Urbani habitat je bila tema njihov kreacij. Zakaj so izbrali to temo? Kaj so želeli sporočiti? Kako jim je uspelo? Imenitno so se odrezali. Inspiracijo so iskali vsak po svoje – od teoretičnega raziskovanja teme prek različnih virov, do sprehodov po mestu in snemanja fotografij. Nekateri so se osredotočili na živali, ki jim prebivališče postane betonirano mesto, drugi so se poigravali s parki, cvetjem, z rastlinami v lončkih … Posamezniki so opazili, da je življenje začelo kliti iz razpokanih starih cest, zapuščenih in napol podrtih stavb, na katere so ljudje pozabili in jih je začela preraščati narava. V tem so zagledali upanje, da narava živi naprej, ne glede na človekove posege … Še to: vsak model na postavnih manekenkah, tudi na ministrici za izobraževanje, znanost in šport, je zaključna naloga posameznega maturanta; vsak sam je poskrbel za vse, od zamisli do izvedbe. Vabljeni torej na modno revijo, pravzaprav na reprizo po straneh Šolskih razgledov, uživajte ob pogledu na brsteče ideje mladih iz Križank.
Film za človeka
Uvodnik
… Zelo pomembna so okolja, ki dajo razmisleku krila, ki miselno hrano dostavijo ljudem, da jo skupaj prežvečimo (vsaj tridesetkrat, pravijo nutricionisti, je treba prežvečiti vsak zalogaj, da smo zdravi), jo potem pogoltnemo ali pa jo pljunemo realnosti nazaj v obraz. Okolja, v katerih se ljudje pogovarjamo, skupaj razmišljamo in se nenazadnje povežemo, stopamo v akcijo, so lahko festivali, dogodki, prav pogost in pomemben prostor pa je, seveda, šola ali kakršno koli organizirano izobraževalno okolje. A seveda nikjer ni zadosti le prostor in želja, pomembna sta volja in namen: in le predani posamezniki so tisti, ki ju lahko uresničijo, ju širijo med ljudi. Ustvarjalci, umetniki, znanstveniki, učitelji … in tudi tisti, ki sestavljamo programe, se moramo zavedati svoje moči: v svetu, v katerem je človečnost sicer opevana, a povsem prezrta vrlina, smo posamezniki tisti, ki jo moramo iskati. In nanjo nenehno opozarjati … Ob festivalu Kino Otok – Isola Cinema razmišlja selektorica filmskega programa Varja Močnik.
»Klik za več!«
Vsak ima svojo zgodbo
Individualizirano učenje v poklicnem in strokovnem izobraževanju vse bolj ustaljena praksa
Idealno okolje, v katerem vsak od dijakov najde svoj prostor, lahko ustvarimo s pomočjo učnih situacij. To so tematsko sklenjene celote, značilne predvsem za programe poklicnega in strokovnega izobraževanja. Dijake namreč postavljajo v okoliščine, podobne tistim, s katerimi se bodo srečevali pri avtentičnih poklicnih nalogah. Pri tem jih na proces opravljanja zahtevanih nalog učitelji ustrezno vsebinsko-teoretično pripravijo, nato jih skozi ves proces vodijo in usmerjajo, nazadnje pa izide tega procesa skupaj z dijaki tudi kritično ovrednotijo. Namen je dijake izobraževati in usposabljati za obvladovanje kompleksnih delovnih situacij ali več smiselno navezujočih se poklicnih nalog, v katerih ima vsak dijak svojo vlogo … Piše Danuša Škapin.
»Klik za več!«
Za otroke gre
Kaj če bi evalvacijo učbenikov opravili še učenci, navsezadnje so učbeniki namenjeni predvsem njim
Večina naših otrok ne mara šole. Delček tega »nemaranja« gre po mojem mnenju pripisati favorizaciji hedonizma, ki je zadnjih 15 let v Sloveniji prevladujoča filozofija, a vendar – želja in potreba po raziskovanju in učenju sta najbolj naravni, zato si ne morem kaj, da ne bi ugotovila, da je pouk nekaj, kar je otrokom vsiljeno brez njihove volje in interesa, v večini vsebin pa niti ne vidijo smisla. Še izzivalen ni, saj gre največkrat za sprejemanje in pomnjenje nekih podatkov.
Vedno znova me prevzamejo silne študije o tem, kako motivirati otroke za šolsko delo, čeprav bi se vse skupaj moralo preimenovati v strategije vsiljevanja odločitev odraslih otrokom tistega, za kar smo se odrasli odločili, da je za njih dobro in prav … Tako Jožica Frigelj.
»Klik za več!«
O multikulturnosti
Razmišljata profesorica ekonomskih modulov in dijak Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik
Trenutno sem celo razredničarka oddelka, ki ga ljubkovalno poimenujem kar »moj multikulti« razred! V njem so dijaki različnih nacionalnosti, in sicer: albanske, srbske, hrvaške, ruske, črnogorske, bošnjaške, makedonske. Nekaj se jih je priselilo v zadnjem času, drugi so tu od začetka krize leta 2008, predvsem z Balkana pa še od prej, nekaj jih je tako že rojenih v Sloveniji, njihovi starši pa svojo kulturo ohranjajo.
Od samega začetka smo se človeško zelo dobro ujeli, čeprav smo na šoli pogosto delali bolj po intuiciji in se učili na poskusih in napakah. Pri tem smo združili svoje moči profesorji, sošolci in svetovalna služba. Vedno je led prebilo to, da so nam lahko predstavili svojo kulturo, da smo lahko začeli spoznavati njihov jezik, navade, običaje, kar so z veseljem storili. In še vedno se učimo drug od drugega.
»Klik za več!«
Čaj za Toma
Uglašeno
Ob črnem čaju se zmeraj spomnim nanj, na Toma Križnarja, zdi se mi, da ta napitek spada prav k njemu. In danes, ko sem zvedela, da so ga izpustili z sudanskega zapora, sem si črni čaj pripravila tudi sama, čeprav imam sicer raje kakšnega drugega. A tokrat je bil praznični čaj, dodala sem mu malo sojinega mleka in precej vanilije … Lučka Lešnik.
»Klik za več!«
Pozor
Pedagoška fakulteta Ljubljana objavlja razpis za vpisv študijske programe za izpopolnjevanje izobrazbe, drugostopenjske magistrske študijske programe in tretjestopenjski študijski program v šolskem letu 2016/2017
V rubriki MIZŠ pišemo o spodbujanju kakovosti v visokem šolstvu in še čem.
Z NLB Predplačniško kartico MasterCard lahko tudi na spletu plačujete varno in vedno porabite le toliko, kot nanjo naložite.
Ne prezrite
Zakaj za vraga preimenovati neko ljudem povsem razumljivo ime tako, da ljudje ne vedo več točno, za kaj gre?! O izrazu 'karierna orientacija'. *** Stran http://migracije.pef.uni-lj.si je vzpostavljena. Iniciativa za pomoč beguncem in družbeno angažirano delovanje na Pef deluje na polno. List iz dnevnika je tokrat zapisala Karmen Chakir. *** Dobri filmi produktivno razmišljajo o problemih, s katerimi se soočamo v vsakdanjem življenju. Morali bi jih gledati vsak dan in se o njih pogovarjati. Rutarjeva lekcija. ***Vsakršna delitev ljudi postane brezpredmetna, če razmišljanje postavimo na isti imenovalnik; imenovalnik, kot ga je opredelil Goran Vojnović: svetu naj vladajo ljubezen, iskrenost in poštenost. Malo hrane za možgane in srečanje s pisateljem. ***Če imamo ribez, imejmo še selfi. V rubriki Kaj bi mi brez spleta tokrat razmislek o jeziku.
Potepamose po Bolgariji, Latviji, tekamo po Ptuju, »se sprehajamo« med šolskimi spisi, družimo se z najmlajšimi - tudi ob posebni eko družabni igri, v Športnem pogledu tokrat o opažanjih nekega dne, mladostnega dne, družimo se tudi z Ivano Kobilca … Nismo pozabili na karikature, na minianketo, na druge naše stalne rubrike … Skratka, veliko zanimivega tudi v teh ŠR. Naj omenimo še pesmi Darje Katrašnik, učiteljice z Osnovne šole F. S. Finžgarja v Lescah, ki se lepo podajo v naš in vaš časnik. Ena za pokušino, več pa v tej številki ŠR!
MOZAIK
Zakaj se problemov vedno bojimo?
Rešitve zato se peljejo mimo.
Če bi glave skupaj staknili,
se poslušali in se cenili,
brez truda bi vedno
probleme rešili.
Saj vsak problem prinese doto,
da nas poveže v celoto.
Skupaj zmoremo
veliko.
In vsak od nas je delček,
ki sestavlja skupno sliko.
