Vsebina časnika Šolski razgledi številka 8/2016

Nežika Žibert je učiteljica razrednega pouka, zaposlena na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju. V svojem prostem času rada poseže po čopiču, barvah in platnu ter ustvarja. Posebno ljuba so ji tihožitja s cvetličnimi motivi v akrilni tehniki in olju. Njen slikarski svet so bele ivanjščice, dehteče vrtne lilije, žametne gladiole, cvetovi zlatorumenih sončnic, ki se bohotijo v vazi, pa drobne, neznatne rožice, ki jo v naravi vedno znova presenečajo s svojo lepoto ... V njenem slikarskem svetu si narava in čopič podajata roki.

Tokrat nas, v teh Šolskih razgledih, vabi v svet svojega ustvarjanja. Da bomo laže dočakali cvetoče travnike, pisane cvetlične šopke in slastne češnje.

Še niste na ulicah?

Namesto uvodnika tokrat pesmi

Ali ni pomlad zmeraj nekoliko bolj pesniško obarvana od drugih letnih časov? Ali niso pesmi izrazito sporočilne? Ali ni poetu uspelo z malo besedami več, kot marsikdaj nam, četudi do zadnjega kotička zapolnimo časopisne strani?

Poznate poeta Mateja Krajnca? Ste vedeli, da je izdal že trideset pesniških zbirk, je avtor sedemindvajsetih proznih del in tridesetih knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec? Boste pokukali na njegovo domačo stran www.matejkrajnc.com ?

Ste že prisluhnili zadnji zgoščenki glasbene skupine Sužnji sendvičev, z naslovom Antropoid, ki je izšla pred kratkim? Ste vedeli, da je (ob Janiju Lahu, Blažu Gregorinu in Goranu Radiću Gecu) gonilna sila te zasedbe prav Matej Krajnc? Ali veste, da to ni edina glasbena skupina, pri kateri igra?

Je dovolj informacij, da bo laže razumeti, zakaj tokrat, v predprazničnih Šolskih razgledih, pesmi, prav Matejeve pesmi?

»Klik za več!«

Z uro nad delavce

Rutarjeva lekcija

Pomembno je tudi spoznanje, da delavec nima v lasti ničesar razen samega sebe. Torej ne nadzoruje ničesar razen sebe. Danes je zato zelo priljubljeno tako imenovano delo na sebi. Delavci morajo nenehno delati na sebi, da bi bili čim bolj produktivni na delovnih mestih, kjer so nadzorovani.

Torej nadzorujejo sebe, da bi bili čim bolj nadzorovani … razmišlja in naliva čisto vince Dušan Rutar.

»Klik za več!«

128 učencev v učilnici

Kitajska izkušnja

Boštjan Hribar je profesor razrednega pouka, zaposlen na Osnovni šoli Šmihel Novo mesto. Z veseljem opravlja svoj poklic, vsak dan znova se rad vrača v razred.

Že kot študenta ga je gnalo v svet, obredel je velik del sveta, tudi bolj oddaljene dežele. Med njimi je Kitajska, po kateri ni le potoval, pač pa čisto zares delal. Tisto leto in več je bilo nepozabno.

Del tamkajšnjih izkušenj je strnil v zapisu, ki ga danes deli z nami – kot zanimivost, kot pogled v drug svet. V razmislek …

»Klik za več!«

Ves svet je oder

List iz dnevnika

Hvala, Karmen Kukovič, da si ponovno naša, da že drugi generaciji omogočaš živeti svoje sanje med predstavo v soju reflektorjev ter po njej pred številnim in zelo raznolikim občinstvom. Hvala za vse popoldneve vaj z dijaki, za vso energijo, ki jo prenašate med nas. Veseli me, da imajo tudi naši dijaki privilegij, da skozi igro odkrivajo sebe in svoj notranji svet – svoj glas, gib, svoje telo, da izražajo občutja – tako zorijo, odraščajo in se bogatijo. Prav je, da mladi doživijo gledališče – kot obiskovalci in še bolje, tudi kot igralci. Morda je takrat njegov duh še pristnejši. O predstavi Ljubezenske in šaljive slike al fresco, pravzaprav o doživljanju konjiških gimnazijcev med pripravami, piše Katja Premru Kampuš.

»Klik za več!«

O sekstanju in pasteh

Kaj bi mi @ brez spleta

Učenci so mi ob neki priložnosti povedali, da ni nenavadno, da si fantje in dekleta med seboj preko Snapschata pošiljajo razgaljene fotografije. To naj bi se dogajalo tudi med učenci naše šole. Mene je to zelo neprijetno presenetilo in že nekaj časa razmišljam o tem, ali je to nekaj, kar se dogaja le pri nas ali pa je to res nekaj običajnega. Tudi tega ne vem, kako je s tem, da naj bi se te fotografije takoj izbrisale in izginile.

To je vprašanje bralke, na katero odgovarja Maja Vreča.

»Klik za več!«

Zgled preprostosti

Norveški šolski sistem

Tudi področje vključevanja otrok s posebnimi potrebami je bolj učinkovito. Ko učitelji zaznajo drugačnost, najprej v sklopu šole ugotovijo, za kakšen primanjkljaj gre. Za ta namen imajo od fakultete za psihologijo pripravljen vprašalnik, ki pokaže primanjkljaj (podoben pripomoček imajo tudi za reševanje sporov in medvrstniškega nasilja). Ta oblika diagnostike zadostuje za to, da se znotraj šole organizirajo in pripravijo pogoje za pomoč, ki jo učenec potrebuje. Šele ko se izkaže, da gre za večje ali kompleksnejše primanjkljaje ali motnje, se vključi zunanja institucija. V njihovem primeru je to izobraževalno-psihološko svetovalni center, ki je neka mešanica našega svetovalnega centra in zavoda za šolstvo. Strokovnjaki učenca nekaj časa opazujejo pri pouku, nato pa skupaj s šolo in starši poiščejo zanj najboljšo možno pomoč in prilagoditev … Piše Nataša Hozjan Breznjik.

»Klik za več!«

Ne prezrite!

Enakost možnosti pogosto razumemo kot enakost izhodišč, to pa pogosto povezujemo z enako dostopnostjo. A med njima je pomembna razlika. *** Če so zmogli in upali Ivan Cankar, Ciril Kosmač, Goran Vojnović in še mnogi, lahko tudi mi, učitelji … V iskanju sodobne definicije poguma. ***NPZ-jem na rob. Kaj bi bilo treba narediti, da bi res imeli formativno vlogo, da bi učitelji iz njih dobili informacije, kako bolje poučevati in bi bili rezultati vsako leto boljši? *** Bežijo pred smrtjo ali ker želijo svojim otrokom zagotoviti varno življenje, brezskrbno otroštvo, jim omogočiti šolanje. Je pot! ***Sužnje časa definira možnost gibanja. O tem v Športnem pogledu. *** Kdo so letošnji prejemniki nagrad in priznanj Frana Gerbiča za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja? *** Jezni študentje znova nad finančnega ministra Dušana Mramorja, piše naša kolumnistka v komentarju Sprenevedanje ni samo naša bolezen.

Vsakič komaj dočaka tisti petek, ki je dan za Šolske razglede; in vedno znova je zanje hvaležna, seveda pa jo vsebine pogosto spodbudijo k razmisleku, marsikdaj tudi kaj zapiše; tokrat ji niso dale miru misli o cenzuri … V rubriki uglašeno tokrat o samooklicani ´biznismenki', ki je vse drugo prej kot to. Ob dnevniških zapisih Ane Frank so učenci brali, razmišljali, risali, povezovali; skratka, bil je malo drugačen pouk nemščine. Vabimo vas na zanimiv sprehod med knjigami. O prehrani in gibanju ter poteh do zdravja tokrat z našimi najmlajšimi, lahko pa se jim pridružite tudi ob igri Varčujmo z vodo. Pišemo tudi o trmi na poti k samostojnosti in samozavesti. Spoznajte šolski časopis ZGodbe Našega Leta in čudovito pot v svet literature in spoznavanja besed za gluhe in naglušne. Odprite vrata domišljiji in s starim ljudskim znanjem o rastlinah, tokrat o ajdi, popestrite ter obogatite pouk.

Pozor

V rubriki MIZŠ vam predstavljamo 25 let dosežkov na področju vzgoje in izobraževanja.

Kje je doma inovativno podjetništvo? Vabimo vas na ogled v Center inovativnega podjetništva na Trg republike 2 v Ljubljani. Tam ste zares iskreno dobrodošli!

Med drugim objavljamo tudi razpise za prosta delovna mesta.