Vsebina časnika Šolski razgledi številka 7/2016
Kaj povezuje, denimo, našo Rogaško Slatino in Olimje, makedonsko Strugo, Umag, Savudrijo in Cres (Hrvaška), Oglej (Italija), oddaljeni Pakistan in libijska puščava? Lahko se trudimo in iščemo podobnosti ter kmalu ugotovimo, da je teh več kot razlik. Med drugim jih povezujejo fotografije, ki dajejo podobo tej številki Šolskih razgledov. In kaj imajo skupnega? Morda to, da jih je uzrlo isto oko, škljocnila ista roka. So pa samo podobe – kar tako za predah med branjem, da si oči malo spočijejo. Sicer pa je vseeno, ali vam povemo, da je bukov gozd iz bližine Rogaške Slatine, topoli so iz severnega Pakistana, školjke z ene od savudrijskih plaž itd. Nas včasih bolj pritegnejo kamni iz prelepih creških zalivov, drugič spet struška vodna svežina, pakistanska riževa polja, istrske spomladanske cvetlice … pač odvisno od dneva, predvsem od razpoloženja – to naj bo danes prvoaprilsko! Pa ne trudite se iskati prvoaprilskih vsebin v Šolskih razgledih; prizanesli smo vam … ali pa ne.
Poskušajmo videti svet takšen, kot je
Uvodnik
... Svobodo si priborimo s kultiviranjem našega odnosa do okolja, do dela, ki ga opravljamo. Zaradi tega nas razmere, v katere smo se rodili ali smo si jih ustvarili, ne določajo popolno. Svoboda je torej v tem, da smo sposobni prevzeti odgovornost za svoja dejanja. To spoznanje nam pomaga pri preseganju lastnih omejitev, strahov, tesnobe. Dobimo moč, da se spoprimemo z lastno situacijo in jo, ko prevzamemo odgovornost in smo pripravljeni na spremembe, tudi zmoremo zapustiti. S spremembo odnosa do vsega obstoječega in s prevzemanjem pobude ter odgovornosti dosežemo spremembo sebe, posledično pa tudi okolja. Tako imamo možnost spoznati in izraziti lastne, do tedaj skrite potenciale … Bioterapevtov pogled na učiteljev položaj izpod peresa Marjana Ogorevca.
»Klik za več!«
Kot življenje samo
Podružnična šola
Našo podružnično šolo so zgradili tudi z udarniškim delom in s svojim gradbenim materialom domačini, ljudje, družine, ki imajo tu korenine svojih prednikov. Trd je bil boj za to, da se šola zgradi in najmanj dvajset let si že prizadevajo, da ostane – v dobro otrok in vasi.
So ljudje, ki iz različnih vzrokov ne cenijo take šole. Imajo različne izgovore, gojijo zamere, kaprice. Ni jim všeč sama razpotegnjenost vasi in nevarna pot do šole. Predvsem se pa vse začne in neha pri denarju! Vprašam se, kaj je dobro in pomembno za naše otroke. Poznam odgovor. Pa vi, ga poznate? Svoje dolgoletne izkušnje deli z bralci in razmišlja Lilijana Meden – Fuchs.
»Klik za več!«
Vključevanje otrok priseljencev in beguncev se v Sloveniji že dogaja
Aktualni komentar
Mnogi učitelji izražajo potrebo po nadaljnjem usposabljanju na področju vključevanja otrok priseljencev. Pomembno je, da vemo, da nas je veliko, ki se trudimo, le premalo se nas sliši. Del poti smo že prehodili, a veliko se še moramo (na)učiti. Tudi sprejemati ljudi in jim biti v podporo – da bodo nekega dne z vsemi svojimi potenciali in z znanjem, ki so ga prinesli s seboj, če ga bodo lahko razvijali, soustvarjali našo družbo in pripomogli k njenemu razvoju. Piše dr. Marijanca Ajša Vižintin.
»Klik za več!«
Za svoj prostor pod soncem
O spremljevalcih otrok s posebnimi potrebami
Radi bi opozorili na neurejeno in nedorečeno področje integracije otrok s posebnimi potrebami v šolskem sistemu in tudi na naše stiske. Za spremljevalce namreč ne obstaja ustrezen program izobraževanja in usposabljanja. Zaposleni v šolah niso dovolj seznanjeni s primanjkljaji otrok. Šole pogosto nimajo stalno prisotnega specialnega pedagoga, ki bi imel vsakodnevne stike z varovanci in bi pomagal pri prilagoditvah, pač pa le terenskega/mobilnega, ki obišče šolo nekajkrat na teden. Spremljevalci bi radi svoj “prostor pod soncem” in se ne bi radi počutili kot “drugorazredni zaposleni”, kar vodi do pomanjkanja motivacije, empatičnosti in nezadovoljstva. Opozarja, razmišlja in kliče Vesna Jug.
»Klik za več!«
H kritični teoriji norosti
22. Rutarjeva lekcija
Hierarhično razporeditev šolskih predmetov, ki je taka, da na vrhu kraljuje matematika, na dnu pa životarijo umetniški predmeti, bi morali končno povsem razsuti, saj ni normalna.
V umetnosti je morda celo bolj kot v znanosti pomemben nenehen upor zoper hierarhije. Tak upor ima vsaj dve funkciji.
Prvič. Politična funkcija. Omogoča odpiranje novih polj družbenega življenja, nove medsebojne odnose, ki niso hierarhični.
Drugič. Terapevtska funkcija. Ko se ljudje osvobajajo izpod hierarhij, šele spoznavajo, kako nesvobodni so bili pod njimi, kako pretirano so verjeli v naučeno in njegov pomen za vsakdanje življenje, kako malo produktivnosti so premogli. Piše in neutrudno spodbuja k razmišljanju Dušan Rutar.
»Klik za več!«
Ko je deklica umolknila ...
Če se vam kdaj otrok zaupa, je pomembno, da ga slišite in mu verjamete
… Besede so ji zelo težko šle iz ust. Bila je tiho, roki je v nemoči stiskala med koleni. S težavo je povedala, da ne more govoriti. »V grlu čutim cmok, blokado, ne morem govoriti! Prosim, pomagajte mi! Obupana sem ... to me ovira v službi in v zasebnem življenju!«
Skozi terapevtski proces se je izkazalo, da jo je očetov najboljši prijatelj spolno zlorabil, ko je bila stara pet let! Brutalno jo je posilil nedaleč od hiše. Takrat ji je zabičal: »Če boš govorila, te bom ubil!« Izkušnjo iz svoje bogate terapevtske prakse – s srečnim koncem! – opisuje Amina Mehanović.
»Klik za več!«
Ne prezrite
(Ne)vidni vzorniki. Naši učenci in dijaki se imajo po kom zgledovati, ne le po izvrstnih športnikih. Blestijo tudi slovenski fiziki. *** Kultura–agitacija–indoktrinacija. Kulturna politika nacionalnega socializma. *** Človeška pamet še vedno ne razume, da ne zmore napraviti riževega zrna ali kakijevega lista. Tako Masanobu Fukuoka. Živeti naravo. *** Večkrat slišim za izraz »Cyber-bullying«, ki da se dogaja tudi na naših šolah, a ne vem kaj vse naj bi to zajemalo. Razmah spletnega nasilja. *** (Prva) zaposlitev. Kako naj torej mi, brez možnosti opravljanja pripravništva, pridemo do strokovnega izpita? Čakajoča na priložnost. *** Predlagam, da vsak ravnatelj vsaj za dve leti vnovič postane učitelj, da bo lahko uvidel, koliko bremena se danes nalaga zaposlenim. Pehtine kapljice za slepoto. *** Kako je mogoče, da v neki družbi ne ugotovijo, da je nekaj narobe, če otroka operira kirurg, ki morda to počne le nekajkrat na leto? Kot bi se avtomehanik odločil, da enkrat na mesec popravi letalo. List iz dnevnika.
V naši minianketi, torej v rubriki Zanima nas, vas vprašujemo po vaših izkušnjah z multikulturnostjo v šolskem vsakdanu, odgovarjamo mami, ki jo skrbi, da se njena najstnica pretirano navdušuje nad ekologijo in varstvom narave, potepamo se po grškem otoku Krfu, objavljamo veliko utrinkov iz šolskega vsakdana v besedi in sliki …
Pozor
Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana predstavlja svoj novi Plesni in gledališki center, prvi tovrstni izobraževalni center v Sloveniji! Zvedeli boste tudi lahko, kako so se njihovi dijaki usposabljali v tujini in kako priljubljena je Šapa, terapevtska psička, ki pri njih obiskuje pouk že kar nekaj let. (logo SVŠGL)
CŠOD objavlja Javni razpis programov Šole v naravi in drugih programov v sklopu javne službe in svojih prostorskih zmogljivosti za šolsko leto 2016/2017
Šola za ravnatelje objavlja Razpis za vpis v program Šola za ravnatelje in opravljanje ravnateljskega izpita za šolsko leto 2016/2017
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani si prizadeva za popularizacijo mehanike in vabi dijake tretjih in četrtih letnikov srednjih tehniških šol in tehniških gimnazij na 22. Državnotekmovanje v gradbeni mehaniki.
V rubriki MIZŠ o tem, da je slovenski izobraževalni sistem pripravljen na vključevanje otrok priseljencev, o tem, da so ministrstvo obiskali otroci z Downovim sindromom, napovedujejo pa tudi skorajšnje dogodke …
NLB predstavlja svojo predplačniško kartico MasterCard – z njo lahko tudi na spletu plačujete varno in vedno porabite le toliko, kot nanjo naložite. Posebna NFC nalepka omogoča praktično in hitro brezstično plačevanje. Vse to drži, to NI znanstvena fantastika!
Med drugim objavljamo tudi razpise za prosta delovna mesta.
