Vsebina časnika Šolski razgledi številka 5/2016
V teh dneh že diši po pomladi. Pomlad povezujemo s prebujanjem in prebujenjem, povezujemo jo tudi s svežino in posebno lepoto, lepoto pa z ženskami. Ali pa ženske z lepoto; ženske in lepoto pa pogosto z nakitom. Z nakitom lepoto le še poudarjamo. Nakit je lep že sam po sebi, a na ženski in skupaj z njo ustvarja domala popolnost. Tokrat, pred praznikom, pred 8. marcem, dnevom žena, smo naš časopis prepletli z nakitom, z umetniškimi izdelki iz nežne žične nitke, spletene v prefinjene kose nakita. Podajmo se na ta poseben sprehod, svojevrsten estetski umetniški potep po časopisnih straneh. Spoznajte Sandro Kocjančič, oblikovalko nakita, ki nas je povabila v svojo galerijo, v svoj atelje, od koder so posnetki – ti naj bodo darilo za vse bralke Šolskih razgledov. Za pravo darilo pa – nemara kdo zavije celo k Sandri ...
ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU ŽENA!
Zmoremo!?!
Uvodnik
8. marec, mednarodni dan žensk, sem vedno razumela vsaj v dvojnem pomenu: kot priložnost spomniti na dosežke mednarodnega in domačega ženskega gibanja in kot priložnost opozoriti na pojave novih neenakosti in v nebo vpijočih krivic, ki se dogajajo pri nas in okrog nas.
Zdi se, da danes primanjkuje obojega. V zadnjem času je bilo marsikdaj slišati, kako da je že vse doseženo in da ženska gibanja in feminizem niso več potrebni, da so zreli za smetišče zgodovine. A že hitri prelet področja pravic žensk pokaže, da enkrat pridobljene pravice niso za vselej pridobljene; prav nasprotno, lahko so hitro ogrožene, izgubljene. V to nas prepričujejo dogodki, ki smo jim priča v zadnjem času ... Piše dr. Milica Antić Gaber.
»Klik za več!«Stopimo skupaj
Učiteljevo delo
Menim, da je zdaj, v dobro učencev, učiteljev in ravnateljev osnovnih šol končno nastopil čas, da stopimo skupaj, da skupaj pravično ovrednotimo naše delo, da se skupaj ubranimo pred težnjami, ki gredo v smer, da učitelji delamo čisto premalo, da imamo preveč počitnic in da naj nam že enkrat uredijo pravičen delovni čas. Treba je tudi pravičneje urediti delovni čas glede na število let delovne dobe.
O doprinosih, različnih mnenjih vodstev, učiteljev in »zunanjih izvedencev« in še o čem razmišlja Bojana Levinger.
»Klik za več!«Izgubljena priložnost
O vzgoji k človečnosti
Prevečkrat pozabljamo, da vojna ne pozna vere, kulture, barve kože, navad, vrednot, vojna pozna le logiko koristi posameznih pripadnikov družbe, natančneje tistih, ki držijo niti nas marionet v svojih rokah. In žal ne moremo z gotovostjo trditi, da vojne k nam ne bo več. Ne moremo z gotovostjo trditi, da naša tla ne bodo nikdar več umazana s krvjo nedolžnih. Na to lahko le upamo in si za to po najboljših močeh prizadevamo. A vendar, če do tega pride, bo ena in edina misel vsakega starša, kako rešiti svojega otroka. Kako ga poslati čim dlje od bolečine, krvi in smrti. Tudi če bi to pomenilo trajno ločitev od njega. In ostalo nam bo le upanje, da bodo tam, kamor ga bomo poslali, zanj dobro poskrbeli … O človečnosti, preprosti, temeljni človečnosti Karmen Chakir.
»Klik za več!«Poleg človečnosti zavezujejo zakoni
Spoštovati načelo največje otrokove koristi
Nasprotovanje nastanitvi šestih šoloobveznih otrok, mlajših od 15 let, ki so se v Sloveniji znašli sami, brez spremstva, je dejanje, ki ne sme in ni ostalo brez odziva. Številni so upravičeno poudarjali zlasti očitno neobčutljivost nekaterih (skupin) posameznikov za stisko in položaj otrok, odsotnost sočutja, solidarnosti, humanosti. Potrebno pa je opozoriti še na eno pomembno razsežnost problematike, namreč da odločitev in ukrepov, povezanih z udejanjanjem temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ni mogoče sprejemati drugače kot zgolj in samo v skladu z zavezujočim pravno-formalnim okvirom.
Z drugimi besedami, država in javne vzgojno-izobraževalne ustanove (oz. ravnatelji kot njihovi zakoniti zastopniki) ne morejo prepustiti odločitve o tem, koga vpisati v javno šolo ali koga nastaniti v javno mrežo domov za učence in dijaških domov, staršem, njihovi dobri volji ali (ne)naklonjenosti.
Osvetljuje dr. Mojca Kovač Šebart.
»Klik za več!«Za sprejetost in bližino
Otroci – begunci
Veliko je ljudi, ki s(m)o pripravljeni pomagati. In tudi nedavnega dogajanja v Kranju (in še kje) nikakor ne smemo posploševati, je prepričana sociologinja. Niso vsi starši nastrojeni proti ljudem, ki prihajajo med nas, še zdaleč tudi ne vsi učitelji. Veliko, zelo veliko je dobrih izkušenj in dobre prakse tudi po slovenskih šolah. Na to, kakšno je ozračje na šoli, kakšen je odnos do beguncev, lahko veliko pripomoremo sami s svojim zgledom. Predvsem tudi vodstva šol lahko zelo vplivajo na to, kako se obrača večina učiteljev. Podobno kot je bilo prej s priseljenci, je zdaj z begunci. Prakse šol so bile in so zelo različne!
Zato, dragi učitelji, pišite! Pišite o svojih dobrih izkušnjah tudi z delom z otroki priseljenci, otroki begunci. In saj veste, zrno na zrno …
»Klik za več!«Rdeča nit v Sandrinem Dratu
Spoznajmo umetnico, oblikovalko nakita
Sandro sem spoznala pred leti. Siv, turoben dan je bil, z izolske tržnice sem šla proti obali, ko je prihajala naproti. Spomnim se iskrivih oči, širokega toplega nasmeha in tistega odprtega primorskega čao. Tedaj je še nisem znala umestiti, saj sem komaj odkrivala to naše ljubo obmorsko mesto in začela navezovati prve stike. A v tem okolju te domačini kaj hitro začno pozdravljati, sprejmejo te medse, četudi si od drugod in prihajaš le občasno. Postopno sem spoznavala čedalje več domačinov in za Sandro Kocjančič kmalu ugotovila, da je prav ona lastnica galerije nakita, pred katero se rada ustavim in občudujem izložbo. Oblikovalko nakita predstavlja Lučka Lešnik.
»Klik za več!«Ne prezrite!
Izvajanje raziskav IEA in PISA ni bilo pod vprašajem celo v času najhujše finančne krize, zdaj pa je nenadoma »v zraku« mnenje, ki kroži po hodnikih izvršilne oblasti, da morda pa IEA raziskav niti ne potrebujemo, ker da naj bi nam zadoščala PISA! Kdo »ne potrebuje« raziskav IEA? *** Formativno spremljanje. Z obstoječim znanjem, a z drugega zornega kota. Posameznikov motivacijski krog. *** Vsak ima pravico do izobraževanja. Ščepec spominov na davno diplomo in pohvala praksi obvezne študentske udeležbe na zagovoru. *** V šolah je veliko več žensk kot moških in to ne more biti brez posledic za telesni, spolni, osebnostni in duhovni razvoj otrok. O ženskah in biču – tokrat v že dvajseti Rutarjevi lekciji! *** Nemščina pri nas. »Prezgodaj ni nikoli, prepozno pa je lahko.« Igraje spregovorijo. *** Ženske po svetu. Iran, Pakistan, Butan … *** Voda v slovenski ljudski dediščini in v šolskem predmetniku; tokrat v ljudskih obrteh, pregovorih in rekih. Z Dušico Kunaver.
Naša stalna kolumnistka poudarja, da ima vsak pravico do izobraževanja, sicer pa se loteva prenovljenega visokošolskega zakona, predvsem pa tokrat nasuje ščepec spominov na davno diplomo, obenem pa pohvali prakso obvezne študentske udeležbe na zagovoru diplomske naloge. Spoznajte dejavnosti, s katerimi so se otroci v vrtcu seznanjali z matematiko na zanje spremenljiv, igriv način. Oj, draga Iva, šokirala si me s svojim priznanjem, da imaš ljubimca! Takole beremo v priložnostnem pismu, ki ga je ustvarila in prijetno začinila Olga Paušič; ne le to, podala se je tudi v svet, med ženske, nekaj vtisov iz Irana, Pakistana, Butana in še od kod objavljamo tudi v teh Šolskih razgledih. Kaj svetovati brihtnemu in pridnemu učencu, ki želi postati kuhar, starši pa si zanj želijo drugačno kariero? Ali veste, kaj je – viralno? Pišemo tudi o objektivnosti ocen – so te res pravo merilo? Zakaj ponekod razmišljajo, da bi jih odpravili? V športnem pogledu pa pišemo o devetem čudu sveta – pod Poncami. Ne prezrite risbic sedemletnika: Liam Negodič je svoje vtise in občutke o prihajanju ljudi iz 'begunije' izrazil v risbah! Vse to in še veliko drugega prinašajo novi Šolski razgledi …
Pozor!
Šola za ravnatelje pripravlja V. znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju v Portorožu!
Kaj je novega na MIZŠ?
NLB predstavlja svojo predplačniško kartico MasterCard – z njo lahko tudi na spletu plačujete varno in vedno porabite le toliko, kot nanjo naložite. Posebna NFC nalepka omogoča praktično in hitro brezstično plačevanje. Vse to drži, to NI znanstvena fantastika!
Objavljamo tudi razpise za prosta delovna mesta ter razpis za revijo ljudskih pesmi, plesov in običajev PIKA POKA POD GORO.