Vsebina časnika Šolski razgledi številka 19/2015
Dobrodošli v zadnjem mesecu v letu. V najtemnejšem in obenem najsvetlejšem, igrivem, očarljivem, pravljičnem. Dobrodošli v deželo – v Deželo Srca!
Kje je? Kakšna je? Čigava je? Kako do nje?
Vse podobe, ki krasijo tokratne Šolske razglede, so delo akademske slikarke Simone Čudovan. Z veseljem jih je namenila za objavo v našem časopisu; kako jih ne bi, ko pa so prav vse iz Dežele Srca ali čisto od tam blizu (iz knjige Vedno te ima nekdo rad, ki jo je ilustrirala, pravljico pa je napisala dr. Romana Ercegović). In tam, v Deželi Srca, vse lepo teče, vsega je za vse dovolj, vsi živijo radostno.
Pravljično da zveni tole, pravite?
V Deželi Srca je to stvarnost … Kdo pravi, da je preveč oddaljena od nas?
Dežela Srca ni za sedmimi gorami,
ta čudežna dežela je tukaj med nami,
in je v tebi
in je v meni
in vse okoli nas – vedno je nekdo, ki ima te rad.
Pred izzivi. Zares
Uvodnik
Kakšna bo šola, v katero bodo hodili otroci, ki se rojevajo zdaj? Za kakšne poklice se bodo izobraževali? Katere bodo kompetence, ki bodo omogočile posameznikov obstoj in obstoj manjših celic družbe, kot je, denimo, družina, in družbe kot celote?
Menim, da bo družba prihodnosti zagotovo morala enkrat za vselej opraviti z zaprtostmi vsakršne oblike: z zaprtostjo pred drugačnimi idejami, veroizpovedmi, rasami … Samozaverovanost in neskončni egoizem, ki ga je do zdaj v svojem evolucijskem razvoju izkazala človeška rasa, nas je privedla do točke, ko svet pred našimi očmi propada dosti hitreje, kot se je sam od sebe zmožen obnavljati. Duši se v migracijah; tem najostreje nasprotujejo v deželah, ki bi bile brez migracij v preteklosti zdaj povsem drugačne, kot so. Ali pa sploh ne bi obstajale. Uvodno razmišljanje Gregorja Pečana.
»Klik za več!«
»Čist' mim'«
O problematiki nasilja nad ženskami in dekleti – toda kako?!
Šole smo vsako leto zasute s projekti, ki potekajo na različnih ravneh različnih ministrstev. Zdi se, da smo postale že nekakšen prebavni trakt, ki mora na hitro požreti kup idej, ne da bi bile te spodobno pripravljene, zaužite, predelane in absorbirane, ob tem pa balast primerno izločen. Torej projekti za vse mogoče dneve in vse mogoče obeležitve. Toda nekateri projekti so družbeno pomembni in prav je, da se mladi dejavno vključijo vanje. Toda … nimam besed. Sploh ne vem, kako začeti, kako ubesediti vse svoje misli ob branju dopisa, ki sem ga prejela kot šolska svetovalna delavka od Direktorata za družino pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) … Kaj je ujezilo Ano Sironi?
»Klik za več!«
O učiteljih, ovcah in pastirjih
Rutarjeve lekcije
Zakaj nisem imel nobene želje, da bi se učil, ko sem hodil v šolo? Ker sem čutil, da je tudi učiteljica nima. In ko sem hodil na univerzo, sem dal profesorju pri izpitu odgovor iz knjige, ki je ni prebral, zato me je vrgel, nato pa zabrusil, naj se ne prikažem, dokler ne preberem njegovega učbenika. Vedel sem, da je hotel reči: kjer so zapisani pravilni odgovori na moja pravilna vprašanja.
Nekdo je zadnjič komentiral moj zapis o učiteljih in veri v boga ter dejal, da učitelji ne verujejo v bogove, ker so sami bogovi. Zaradi mene je lahko tudi tako, toda potem bi se morali učitelji obnašati bistveno drugače, kot se, pa se očitno ne … Dušan Rutar je spet zelo kritičen.
»Klik za več!«
Kdo je Wolfgang Kindler
O nasilju
Avtor Wolfgang Kindler omenja nasilje v šoli s pojmom mobing, saj v svoji knjigi Konec z mobingom (še ni prevedena v slovenščino) pravi, da nasilje brez mobinga ni mogoče. Če gremo na njegovo spletno stran http://www.wolfgang-kindler.de/ (stran je v nemščini), opazimo naslednjo njegovo misel: "Mobing ni nobena nova oblika nasilja. Kar je novega, je le vedno večja samovolja, vedno več pomanjkanja norm in vrednot ter vedno več neposrednosti."
Sicer je Wolfgang Kindler učitelj na predmetni stopnji in se že 20 let se ukvarja z metodami, s katerimi preprečuje nasilje. Za preprečitev mobinga mu je pomembno, da najde in razvije prave načine reševanja in soočanja z mobingom, ki jih lahko udejanji v praksi. Želi pripomoči k temu, da prekine potek mobinga, pri tem pa mu ni vseeno, ali se žrtve soočajo z njim v šoli, na delovnem mestu ali kjer koli drugje in drugače skozi dan … Piše Andrej Vidmar.
»Klik za več!«
O nevtralnosti interneta
Kaj bi mi brez spleta
Zadnje čase sem v zvezi z novo evropsko zakonodajo večkrat zasledila pojem »nevtralnost interneta«, a moram priznati, da pravzaprav ne razumem dobro niti samega pojma niti tega, kako naj bi morebitno zmanjšanje ali celo ukinitev nevtralnosti interneta vplivala na nas – uporabnike. Na vprašanje naše bralke odgovarja Maja Vreča.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Kako je mogoče, da se bo po tolikih napovedih temeljite prenove zakona o visokem šolstvu »rodila« zgolj novela na treh področjih, torej financiranju, internacionalizaciji in rabi slovenskega jezika, vse drugo pa bo očitno še dolgo čakalo na nov poskus zakonske prenove? Pa kaj, če še ne bo nujnih sprememb. *** Žal zdaj ni več romantičnih časov devetdesetih let, ko smo se širom po Evropi, še posebno pa v ravnokar »osvobojeni« državi, ukvarjali z uvajanjem državljanske vzgoje, ki je vključevala tematike od človekovih pravic do medkulturnosti. Med begunci in skrajno politiko. *** Obrnjeno ali neobrnjeno učenje? Veliko vlagamo v e-tehnologijo in opremljenost šol, premalo pa v snovno pedagoško usposabljanje učiteljev. Beseda je o … poznate FLIP? *** Ključno za uspeh - izobraževanje in motiviranje zaposlenih. Za lažje zaposlovanje, varnejše zaposlitve in preprečevanje brezposelnosti. *** Z vami delimo izkušnjo učiteljice, ki pravi, da je njena prva, silno travmatična izkušnja bila: »Mojih dijakov filozofija ne fascinira kakor mene, še več, zdi se jim, naravoslovcem usmerjenega izobraževanja, kakor da sem padla z lune.« Nevedni učitelj, sokratski učitelj. *** Na koncu sveta. Če boste nekega dne s Pitcairna prejeli odgovor v pisemski ovojnici, bo na njej nalepljena ena najdragocenejših znamk na svetu. Če pa se podate na ta oddaljeni otok, nam, seveda, pišite! *** Čigava bo jelka? Za vas objavljamo pravljično enodejanko za predpraznični čas.
Naša bralka razmišlja o kulturnem obnašanju in se sprašuje, ali je postalo (poslednje) merilo prave kulture? Ugotavlja tudi, da je od nas odvisno, ali bodo naše duše vredne le velikosti gumba na obrabljenem plašču ali pa morda celo častnega sijaja. Ste vedeli da s pomočjo sodobne tehnologije otroci, ki imajo sladkorno bolezen, lahko živijo enako polno življenje kot njihovi vrstniki? V rubriki Zanima nas tokrat o tradicionalnem slovenskem zajtrku v vrtcih in osnovnih šolah, v listu iz dnevnika se učiteljica ob ogledu filma na nedavnem ljubljanskem filmskem festivalu spominja svojega otroštva, v športnem pogledu se kolumnist sprašuje, ali se obeta športu v Ljubljani revolucija. Za vas še neizbrisne sledi, tokrat gostuje Marjan Ogorevc, v rubriki Uglašeno pa o Belokranjici, Kolpi in žici; tu je še odgovor strokovnjakinje Tereze Žerdin, ne manjkajo čečkalčki, tudi Miha Mohor riše za vas in še in še …
Pozor!
CMEPIUS vam predstavlja projekta EPALE Slovenija in Slovenski štipendijski sklad SI04, EGP in NFM
Šola za ravnatelje vas vabi na V. znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju
Kje je doma inovativno podjetništvo?
Objavljamo Javni razpis nagrad in priznanj Frana Gerbiča za leto 2016!
