Vsebina časnika Šolski razgledi številka 18/2015
Pravijo, da ni naključij. Najbrž to drži … Pred časom, ob začetku šolskega leta, sem po knjižnih policah v uredništvu iskala knjigo Učim se poučevati, ki jo je Dušica Kunaver, predana učiteljica, izdala že pred sedmimi leti. Prav s posebnim namenom smo jo iskali tedaj.
Danes tudi pomislili nismo na to knjigo. A brskali smo po arhivu za nečim povsem drugim in, saj ni res, prav ta knjiga nam pride pod roke. Seveda ni bila na svojem mestu, kot še marsikaj ni. Začnemo jo listati in ugotovimo, da je ilustracije zanjo prispeval Marjan Motoh, karikaturist, grafik, učitelj … Pa to ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi … pred dnevi … odšel za zmeraj (več v besedilu November na ulici, v rubriki Uglašeno).
A s svojimi deli ostaja z nami. Ostajajo njegova iskrivost, širina, globina, srčnost in veliko veliko spominov in neizbrisnih sledi, za katere vedo njegovi najbližji, prijatelji in, seveda, učenci … Nekaj njegovih ilustracij iz zgoraj omenjene knjige delimo tokrat z vami. Ne, to ni naključje.
Še to: Omenjena knjiga Dušice Kunaver je druga iz trilogije o učenju, namenjena je učiteljem. Prva je bila Učim se učiti, namenjena učencem. Obe je ilustriral Marjan Motoh; naredil je že skorajda vse ilustracije tudi za tretjo, namenjeno staršem, ki je že skorajda pripravljena za tisk…
»Klik za več!«
Za ljubezen gre
Uvodnik
Vprašali so me, kaj bom, ko bom velik.
Odgovoril sem, da bom učitelj.
Tako nedolžna izjava, ki si je šestletnik v prvem razredu osnovne šole morebiti ne bi smel dovoliti. Pa vendar sem zaobljubo obdržal. Zaradi ljubezni do učiteljice sem prekršil osnovni cestni predpis in ji stekel v objem kar po sredi ceste. Na drugi strani me je čakala ona z obljubo, da me pelje na sladoled, ko se snideva v mestu. Čakal pa me je tudi miličnik z namrgodenim čelom in karajočo poslanico. Zaradi ljubezni sem si drznil biti drugačen, zaradi ljubezni do sladoleda.
Vprašali so me, s kom bom delal, ko bom velik. Kaj je odgovoril mag. Marko Strle, ravnatelj Centra za korekcijo sluha in govora Portorož?
»Klik za več!«
Filozofija in naša družbena stvarnost
Naš komentar
Pred dvajsetimi leti: v spominu je ostal elan, s katerim smo razvijali gimnazijsko filozofijo po vpeljavi splošne gimnazije. Bilo je prvo leto zunanje mature, zaradi katere je filozofija z 280 urami (vsaj formalno) enakovredna drugim predmetom …
Deset let zatem je Unesco razglasil tretji četrtek v novembru za Svetovni dan filozofije. V Sloveniji se osrednja prireditev vsako leto odvije v Cankarjevem domu, kjer se zberejo dijaki, učitelji, predavatelji, ogledajo si film na naslovno temo, poslušajo predavanja, včasih dijaki pripravijo svojo predstavo ….
Oktobra letos: temni, upognjeni, utrujeni so v kolonah privijugali čez domača polja. Neustavljivo so spominjali na preživele taboriščnike, ki so na posnetkih iz polpretekle zgodovine prazno in malček začudeno bolščali izza bodečih žic v osvoboditelje … Piše Alenka Hladnik.
»Klik za več!«
O učiteljevem odločanju
Rutarjeve lekcije
V neki slovenski osnovni šoli se otroci v tretjem razredu prav te dni pridno učijo o okolju, v katerem živijo. Neki deček ima razsvetljene starše, zato so se v družini pogovarjali o beguncih in tako imenovani begunski krizi. Fantek si je zapomnil besede staršev in učiteljici pri pouku rekel, obravnavali so ravno besedo solidarnost in njen pomen za skupno življenje, da je solidarnost način vedenja ljudi do drugih ljudi, ki so v stiski, v kakršni so danes begunci. Kaj je storila učiteljica, ko je to slišala? Odgovor in razlaga v kritičnem besedilu dr. Dušana Rutarja.
»Klik za več!«
Navidezna modrina
Športni pogled
Z nezmotljivo natančnostjo bi lahko že zdaj napovedal, da bodo novembra prihodnje leto športni novinarji začeli z vso silovitostjo najavljati tekmovalno smučarsko sezono, ki bo pred vrati. Tako kot letos in že mnoga leta prej. Ker so letos v ta namen izgubili Tino Maze, so uporabili Roka Petrovića. Gledališka predstava o športniku v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) z naslovom Rokova modrina je samo okrepila občutek, da se Slovenci svojega velikega športnika spominjamo s hvaležnostjo.
Najprej je treba sneti kapo pred njegovimi dosežki. A če se vrnem v tisto obdobje in k njegovi gladiatorski vlogi, pomešani z mistiko vzhoda in holivudsko modrino, bi raje obdržal kapo na glavi in za kakšnim vogalom srečal Roka živega, z njegovim svetovnim nasmehom … Izpod kritičnega peresa Nika Slane.
»Klik za več!«
»Kakšni begunci neki …«
Naš čas
Ljudje. Živimo na različnih kontinentih, v različnih državah, krajih, dihamo isti zrak, gledamo isto sonce, isto nebo, povezujejo in ločujejo nas pogledi na svet, vrednote, svetovni nazori. Ljudje. In potem so tu oni, migranti, priseljenci, prišleki, begunci, ki prihajajo od nekod daleč k nam, s svojimi navadami, kulturo, vero, boleznimi, nesramnostjo, nehvaležnostjo, k nam, ki smo tako povezani, v združeni Evropi brez meja, zidov in bodičastih ograj. Saj nimamo nič proti njim, ampak … ob nas jih ne želimo. Drugačni so. Preveč drugačni od nas. Kot je nedavno izjavil italijanski premier Matteo Renzi, je Evropa nastala, »da bi zidove rušili in ne da jih postavljamo«, vendar kot kaže, to drži le za nas, ne za njih, oni nimajo kaj početi v Evropi, v Evropski uniji, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, na svobodi, demokraciji, enakosti, človekovih pravicah. A za njih to ne drži. Zakaj? Ker jih ne poznamo. Ker beremo in slišimo dan za dnem različne zgodbe, nasprotujoče si zgodbe, ki poglabljajo krizo negotovosti, krizo vrednot, s katero se Evropa že dolgo spopada. Strahovi, dvomi, vprašanja so prisotni med najstarejšimi in najmlajšimi. Kdo so ti ljudje? Zakaj so prišli k nam? Zakaj ravno zdaj? Bodo zrušili že tako krhke temelje Unije? Se bo zaradi njih podoba Evrope, sveta za vselej spremenila? Najbrž se bo, spreminjanje je človeštvu navsezadnje lastno. Je naravni proces, ki mu z njimi ali brez njih ne moremo ubežati. Vprašanje je le, če in kako bomo te spremembe sprejeli in se z njimi naučili živeti.
Razmišlja in osvetljuje dogajanje Karmen Chakir.
,
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Pomembno je, da smo se sposobni učiti in iskati odgovore v okoliščinah, ki so nove in nanje nismo pripravljeni. Zakaj se vlaganje denarja v izobraževanje splača? *** Inkluzija po norveško. Samo eno merilo je za vključevanje. Življenje samo po sebi. *** Preskočimo družbene ovire in jim prisluhnimo (dijakom s posebnimi potrebami). Ponosni smo nanje. *** Šolofobija. Najtrdovratnejši virus. *** Zlo se širi, če učitelji in vzgojitelji ne znajo uporabljati niti zdrave pameti, se ne upajo odločati po zdravi pameti in se bojijo vsega novega in drugačnega. O učiteljevem odločanju. *** Kako so povezani mobilni telefoni in oboroženi spopadi v DR Kongo? Ljudi več, mineralov manj. *** Domače naloge – Tudi za prvošolce. Delovne navade začnemo gojiti in jih uriti že zgodaj.
Tokrat drugačen list iz dnevnika, kar v verzih – pesem Imtiaz Dharker, v Pakistanu rojene indijske umetnice, tudi pesnice, ki živi razpeta med Veliko Britanijo in Indijo, Rekli bodo: Ta zagotovo ni iz naših krajev (prevedel Peter Svetina); v minianketi tokrat o knjigah in filmih; zavzemamo se za inženirke, kajti naravni talenti se ne delijo po spolih! Potepamo se med knjižnimi novostmi, v prilogi Odzivanja predstavljamo zanimivo knjižno dogajanje, Knjižno infuzijo, s Srednje zdravstvene šole v Ljubljani; obujamo šege – tokrat dolenjske, razmišljamo o življenju in smrti …
Pozor
Predstavljamo projekt REAAL in njegove velike finančne in ekonomske koristi za deset gorenjskih občin.
RIC vabi k sodelovanju strokovnjake, ki bi želeli postati zunanji ocenjevalci pri predmetih splošne mature.
Prostovoljci v Ustanovi Tomo Križnar in humanitarni organizaciji HOPE pripravljamo dokumentarni film Droni nad koreninami človeštva, ki bo skušal še občutljivi del človeštva prepričati, da z reševanjem staroselcev rešujemo tudi sami sebe. Z nakupom koledarja boste prispevali k postprodukciji tega filma. Več na: http://hope.si/sl/news/nov-koledar-2016-tisti-ki-ne-bezijo/
