Za ljubezen gre

Uvodnik

Vprašali so me, kaj bom, ko bom velik.

Odgovoril sem, da bom učitelj.

Tako nedolžna izjava, ki si je šestletnik v prvem razredu osnovne šole morebiti ne bi smel dovoliti. Pa vendar sem zaobljubo obdržal. Zaradi ljubezni do učiteljice sem prekršil osnovni cestni predpis in ji stekel v objem kar po sredi ceste. Na drugi strani me je čakala ona z obljubo, da me pelje na sladoled, ko se snideva v mestu. Čakal pa me je tudi miličnik z namrgodenim čelom in karajočo poslanico. Zaradi ljubezni sem si drznil biti drugačen, zaradi ljubezni do sladoleda.

Vprašali so me, s kom bom delal, ko bom velik.

Odgovoril sem, da z drugačnimi.

Dokaj hitro sem ugotovil, da me bo poklicna pot zapeljala k sobivanju z osebami, ki niso v sivini povprečja družbe in me bodo poklicne nepredvidljivosti z njimi veliko bolj zanimale kot vsaka napovedljiva normalnost.

Vprašali so me, v kaj verjamem.

Odgovoril sem, da verjamem v odnose.

Odnose, ki so vedenja, ko spoznavam, izkušam, občutim, mislim, povem … S slehernim našim početjem oblikujemo odnose in bolj kot se trudim prepoznavati svojo odljudnost, bolj ugotavljam, da od ljudi ne morem. No, beg v ustvarjalnost je najboljše orožje, da se včasih le lahko vsaj malo skriješ.

Vprašali so me, kateri letni čas mi je najljubši.

Lahko je pomlad, poletje, jesen ali zima. Lahko so vsi štirje letni časi skupaj. Lahko so, a težko se mi je odločiti, kateri mi je ljubši. Spomladi sem nahoden in me dražijo brezovke. Pršice pa so prikladen izgovor, da verjamem, kako škodljivo je zame spomladansko čiščenje. Poletje je prevroče. Zagotovo to ni letni čas, ko bi bosopeto dirjal po plaži, se nastavljal soncu in potapljal v morju. Vsako sončenje se po navadi konča z opeklinami. Jesen je čudnega prehodnega značaja. Ni ne vroče in ne mrzlo, je idealno za prehlad. In zima? Kdo pa prenaša hlad, če ga že vročina moti? Jaz res ne. Lahko so vsi štirje letni časi naenkrat ali posebej. Lahko so, če sem – ne glede na vročino, mraz, prehodno vreme ali količino brezovk – ustvarjalen. Časa ne merim z vremenom, ampak z možnostjo izražanja svoje kreativnosti. Odločil sem za poklic, v katerem lahko resnično ustvarjam zase, z drugimi in zanje. Izbral sem poslanstvo, pri katerem je čas odmerjen s premišljenim ustvarjanjem. Kaj mi pomeni, da lahko ustvarjam že dobro desetino sedemdesetih let na kraju, kjer se gradijo usodno naključni posebni odnosi? Kaj sploh pomenijo leta v neskončnosti brezčasja? Mar čas sploh šteje?

Saj gre le za ljubezen. Saj gre le za ljubezen do drugačnosti. Saj gre le za drugačne ljubezni. Saj gre le za ljubezen do sladoleda.

Nehali so me spraševati.

Mag. MARKO STRLE