Vsebina časnika Šolski razgledi številka 2/2015
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
– nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti –,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, redko, drevo ali kamen –
ker drevesa in trave vedo za samoto
– kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo –,
ker reka ve za žalost
– če se le nagne nad svojo globino –,
ker kamen pozna bolečino
– koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce –,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled –
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.
Ni naključje, da nam je prav zdaj priplavala v misli legendarna pesem Ivana Minattija – ob kamnih in kamenčkih, posutih po tokratnih Šolskih razgledih. Pred dnevi smo jih ujeli v fotografski objektiv, na prevetrenem sprehodu na jugozahodnem obrobju naše dežele. Škrtali so pod nogami, oči so občudovale njihove odtenke in oblike. Duši je dobro delo, prav to je potrebovala takrat.
Naj tudi vam dobro dene sprehod po Šolskih razgledih in tudi kamni in kamenčki naj spregovorijo za vas, samo za vas …
Prelomna odločba
Uvodnik
Ustavno sodišče Republike Slovenije je 6. januarja letos objavilo izjemno pomembno razsodbo, da je dozdajšnje neenako financiranje javnih in zasebnih osnovnih šol v nasprotju z Ustavo. Ta razsodba, ki je bila sprejeta z minimalno večino, je presenetljiva zato, ker je Ustavno sodišče pred leti razsodilo popolnoma drugače. Osvetljuje, razmišlja, komentira Zdenko Kodelja.
»Klik za več!«
Kritični študentje
Tehtno
Za zdaj pa na obzorju tudi ni kakšne bolj ustvarjalne rešitve finančnih težav, ki bi jo lahko prinesel noveliran visokošolski zakon – ta je napovedan šele ob koncu tega leta. Seveda bi ta zakon že lahko imeli, če bi ga prejšnji vladi v sodelovanju z visokim šolstvom uspelo pripraviti. Toda omenjena novela zanesljivo ne bo prinesla drugačnega statusa druge magistrske bolonjske stopnje – da bi namreč že prva univerzitetna stopnja omogočila takšno zaposlitev, kot jo je pred bolonjo univerzitetna diplome. Samo to bi namreč lahko v najkrajšem času bistveno pocenilo naše visoko šolstvo in hkrati temeljito skrajšalo povprečen čas študija … Piše Jasna Kontler Salamon.
»Klik za več!«
Opozarjamo
Nesprejemljivi in škodljivi varčevalni ukrepi
Na Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije so skupaj s sopodpisniki pripravili izjavo ob napovedanih varčevalnih ukrepih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V izjavi opozarjajo na nesprejemljivo politiko krčenja javnofinančnih sredstev za izobraževanje. Od vlade in pristojnih ministrstev pričakujejo, da nesprejemljive in dolgoročno škodljive varčevalne ukrepe umaknejo, o možnostih racionalizacije pa odločitve sprejemajo po tehtni javni in strokovni razpravi z vsemi relevantnimi deležniki. Prepričani so, da bi morali v Sloveniji sprejeti temeljni družbeni konsenz o tem, da kakovostno javno izobraževanje od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih pojmujemo kot javno dobrino, ki je strateškega pomena za dolgoročno ekonomsko, družbeno in nenazadnje tudi osebno blaginjo posameznic in posameznikov. Zato bi morali biti iz varčevalnih ukrepov izvzeti vsi, ki neposredno ali posredno vplivajo na njegovo kakovost. Preberite Izjavo.
»Klik za več!«
Zakaj antilope bežijo?
O skrbi za glas in dihanje
Kadar koli človek govori napeto, tako da hlasta za zrakom, z dvignjenimi rebri in rameni, v poslušalcih spodbuja praobčutek potrebe po begu. Dokazano je, da se ob taki reakciji zožita pogled in poslušanje, dojemamo, kot bi bili v tunelu, in to ni spodbudno za učenje. Učiteljev glas bi moral prihajati iz nežnega, a enakomernega, stabilnega zračnega toka. Nič sunkovitega vdihavanja, nič zakrčenosti ob vdihu. Zraku pustimo, da sam pride v nas, ne vlečemo ga vase.
Ko smo vzpostavili zdrav vdih in izdih, pa je pomembno, kako igramo na svoj glasovni inštrument. Znotraj zdrave resonance našega glasu lahko spreminjamo barve, intonacije in čustveni naboj, ki ga polagamo v svoj glas. To poslušalca stimulira … Tako Robin de Haas, z njim se pogovarja Anja Štefan.
»Klik za več!«
Šele lastni otroci nam včasih odpro oči
Strokovnjakinja odgovarja
Tako kot se ljudje razlikujemo v hitrosti učenja in drugih prvinah pridobivanja znanja, se razlikujemo tudi v sposobnosti vživljanja v druge ljudi. Nekateri cenijo le tiste lastnosti, ki so njihova lastna odlika, ne cenijo pa sposobnosti, spretnosti, védenja in odlik, ki jih imajo drugi, oni sami pa ne. Za nekatere obstaja le tisto znanje in védenje, ki ju imajo sami. Ker so zaverovani vase in egocentrični, se ne morejo vživeti v težave koga drugega in težav razumeti. Tudi pedagoški delavci niso izjeme … Tereza Žerdin.
»Klik za več!«
Z vetrom in proti vetru časa
Uglašeno ob Beli dami
Od prve do zadnje strani veliko misli, ki vodijo v razmislek, veliko iskrenega in preprostega, veliko vsega, čemur se lahko samo globoko priklonimo, občudujemo znova in znova, se učimo.
Od starta do cilja občutki vseh odtenkov, veliko trpkih, bolečih, zelo krutih, a tudi lepih. Vsi po vrsti so iskreni in globoki, tako zelo pristni, da jih kar podoživljam.
Od prvega do enaindvajsetega kilometra, od prvega do enaindvajsetega poglavja, življenje tekačice Helene Žigon. Lučka Lešnik.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Čeprav so problemi spopadanja z družbeno neenakostjo in zagotavljanjem enakosti vse prej kot zanemarljivi ali obstranski, ostaja družbena neenakost eden izmed manj razumljenih pojmov. O (ne)enakosti. * V vseh evropskih institucijah in državah je prisotno spoznanje, da bo otrok, ki bodo potrebovali prilagojeno izvajanje pouka za polno udeležbo v procesu izobraževanja, vsako leto več. Pri tem ne smemo pozabiti na skupino otrok, ki je rizično obremenjena z duševno boleznijo, in otrok priseljencev, ki potrebujejo dodatno učenje slovenskega jezika in so pogosto ekonomsko ogroženi. Tudi ti skupini otrok se povečujeta, Slovenija pri tem ni izjema. Vedno več jih bo. * Odrasli ob otrokovih odklonih (predvsem vedenjskih) vidimo le posledice, v vzroke pa se nimamo časa poglabljati, predvsem pogosto za to nimamo moči. Če pa se poglobimo, lahko trdimo, da je otrok nemalokrat izpostavljen takim pritiskom ali takemu zanemarjanju, da je še dobro, da je tak, kakršen je. Naj vladata pamet in srce. * Ko sem dijakom razlagal podobo zastave Slovenije, pravilen način njenega izobešanja na celovito urejen drog ali jambor ter njeno razvrščanje skupaj z drugimi zastavami, so ugotovili, da pred šolsko zgradbo zastave niso pravilno nameščene, da niso pravilnega razmerja širine proti dolžini ter da so različno krojene. Zastave. O unikatni slovenski zmešnjavi. * Pa je vseeno treba hoditi na govorilne ure zanje. Nekajkrat že nisva šla z možem, zdaj bo treba odmeriti davek vljudnosti. Pa ne zato, ker bi se bala slišati kaj, česar še ne vem. Saj vse povesta otroka sama, če se kak����na informacija izgubi, so tu še e-asistent, mejli, telefoni, nič ne ostane skrito. Razen bistva. Ustvarjalni eros iz nekje vmes. * Ko sem delala selekcijo odpovedi revij, ki jih naročam, Šolskih razgledov ni bilo med njimi. Ne vem, kako bi zmogla brez njih, če še brez »mojih« otrok težko zmorem. To je moj most s šolo, z okoljem, v katerem sem pustila mnogo, premnogo srečnih ur. Razmišljanje ob rojstnem dnevu.
V aktualni kolumni tokrat o medijski konstrukciji šolske realnosti, ugotavljamo, da dobra IKT oprema ni dovolj za uspešnost učencev, družimo se z navdušenimi slovenskimi ambasadorji – tudi po njihovi zaslugi je eTwining čedalje bolj razširjen tudi pri nas. Rut nas v svojem pismu Tanji in vsem nam popelje od teme k svetlobi in modrosti. Prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje sta našla prostor tudi na I. Osnovni šoli Žalec, Simbioza Šola. Zanima nas, kaj menijo o ukinjenem financiranju učne pomoči nekateri ravnatelji. Na Osnovni šoli Rodica je gostovala akrobatsko-plesna skupina iz Tanzanije. Sprehajamo se med novimi knjigami, se družimo s čečkalčki, prebiramo Abecedo otroštva, zdravimo se z naravo …
Pozor!
Slovenski center PEN vas vabi k sodelovanju na natečaju Lepa beseda lepo mesto najde.
Vabljeni tudi na OVE in URE izobraževalno delavnico za učitelje.
