Vsebina časnika Šolski razgledi številka 17/2014
»Nekoč pride čas, ko se zaveš, da si tudi ti del njih, prednikov, in da so oni del tebe. Zanimanje zanje postane dražeče, vsa čutila bi srkala vedenje o teh ljudeh, ki si jim ti nadaljevalec vsega, kar so počeli, pravzaprav si jim bil kot vnuk ali pravnuk tudi upanje, da se bo v tebi uresničilo tisto, česar oni niso mogli ali zmogli. Potem v nekem trenutku, mesecu ali letu začutiš, da je bilo vredno, pomembno in dragoceno, kar so počeli oni pred tabo, in da si tisti, ki moraš opraviti ta njihov podaljšek iz preteklosti skozi sedanjost v prihodnost.«
Beremo uvod v knjigo Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva, spoštovanega novinarja, kulturnega delavca, ljubitelja domače tradicije Matjaža Brojana. Zapisal je besede, ki povedo vse. Povedo, kdo smo in zakaj smo, kaj je naša naloga. Nič drugače ni bilo, nič drugače ni in nič drugače ne bo. Ko začnemo odkrivati vse to bogastvo in se zavemo, kaj vse so naši predhodniki že ustvarili in v kakšnih razmerah, se vzbudi v nas globoko spoštovanje do njih in vse te dediščine. In prav je tako, edino tako je prav, edino tako bi bilo prav!
O, da bi se podobno razmišljanje oprijelo vseh nas …
Na prijeten sprehod med domžalske slamnike vas vabimo tokrat po straneh Šolskih razgledov (fotografije so nam odstopili na tamkajšnji občini, avtor je Andraž Gregorič, nekaj pa jih je iz omenjene knjige Matjaža Brojana), sicer pa se le podajte v Domžale, kjer se izteka jubilejno leto, in sicer 150 let ustanovitve osnovne šole, obiščite pa, seveda, tudi tamkajšnji Slamnikarski muzej.
Dota za prihodnost
Uvodnik
Ob našem vstopu v Evropo je pripadnost narodu postala pomembna ne le iz družbenega vidika, temveč tudi z gospodarskega. Evropa želi ohranjati značilnosti narodov in noče postati »talilni lonec« ameriškega tipa, zato z različnimi projekti spodbuja prizadevanja posameznih narodov k poznavanju lastne identitete. Posebnosti posameznih narodov so pomembne predvsem v turizmu. Naravnih lepot in kulturne dediščine ima naša dežela na pretek. V turizmu ljudska dediščina iz preteklosti postane dota za prihodnost! Pri tem ima velike in nadvse pomembne naloge naša šola. V njej ni nobenega šolskega predmeta, ki ga učitelj ne bi mogel obogatiti z ljudskim znanjem – s poznavanjem šeg, pesmi, pripovedi, pregovorov, rekov, ljudskih obrti, slikarstva, stavbarstva ... Dušica Kunaver.
»Klik za več!«
Druge violine
Naš komentar
Program Inkluzija odraslih s posebnimi potrebami v izobraževanje odraslih je nastajal kar nekaj časa ob sodelovanju številnih strokovnjakinj, ki se ukvarjajo s problematiko ljudi s posebnimi potrebami. S pripravo tega programa nam je uspelo odpreti neko novo poglavje v izobraževanju odraslih, ki je bilo doslej bolj ali manj obrobno. S tem smo skušali uresničiti in dokončati začeto delo naše članice, žal prezgodaj pokojne, Alenke Golob, strokovnjakinje specialne pedagoginje, ki je velik del svojega poklicnega življenja posvetila prav delu z ljudmi s posebnimi potrebami. Ni naključje, da sta se prav pri pripravi tega programa srečali področji, ki sta za državo bolj ali manj obrobnega pomena, »drugi violini«, to je izobraževanje odraslih in problematika ljudi s posebnimi potrebami … Ida Srebotnik.
»Klik za več!«
Ebola
Nekoč le bolezen Afrike zdaj preskuša vrednote človeštva
Strah je koristen, saj pomaga živim bitjem preživeti; še bolje je naučiti se, kako premagati zlo.
Kakšen bo izid boja zoper to in druge bolezni, je odvisno predvsem od tega, ali nam je zdravje resnično vrednota. Če to drži, bodo pokazala (kažejo) naša dejanja. Robert Šupe.
»Klik za več!«
(Ne)delovanje študijskih skupin v osnovni šoli
Poziv Zavodu RS za šolstvo
Študijske skupine so bile v preteklosti zelo koristna in kakovostna oblika strokovnega izpopolnjevanja, seznanjanja z novostmi in izmenjave izkušenj v neposredni učni praksi. V zadnjem času, denimo v preteklem šolskem letu, pa opažamo, da dobro in redno deluje le nekaj študijskih skupin, nekatere v zelo okrnjeni obliki ali pa sploh ne. Ni prav, da je delo študijskih skupin prepuščeno »dobri volji« posameznih svetovalcev, pač pa bi morala biti to redna dejavnost Zavoda RS za šolstvo na vseh predmetnih področjih in to v vseh območnih enotah. Jože Berk.
»Klik za več!«
O minevanju
Uglašeno
V mislih sem pri pismu, ki sem ga zbrskala iz »tistega« predala. Staro je skoraj 30 let. Povrne me v študentska leta, ko se iz Ljubljane nisem prav pogosto vračala domov na Štajersko, tako da mi je oče večkrat kar pisal. Med drugim tole: »Prej ko slej, verjetno še le ne tako kmalu, bom moral na tisto zadnjo pot, kakor to zahtevajo naravni zakoni. To je dejstvo, ob katerem se ne kaže niti razburjati niti veseliti, vendar je vredno svoj čas preživeti tako, da je človek čim manj komu dolžan, bodisi hvaležnosti bodisi mržnje. Samo delo pa vendarle daje življenju pomen, brez tega bi bil človek brez osebnosti, seveda, če je delo smiselno, če te bogati tudi z zadovoljstvom. Veliko mi pomeni, če sem v neposrednem stiku z naravo, čudovito v svoji rasti, v spreminjanju, v nasprotjih lepega in grdega: več pove, kakor še tako zajetne knjige filozofije.« Lučka Lešnik.
»Klik za več!«
Od Renskih slapov do Kelmorajna
Potep
Ne vem, kaj je bilo odločilno za najino pot v Kelmorajn. Ponovno prebran veliki zgodovinski roman Draga Jančarja Katarina, pav in jezuit, morda celo baladna pesnitev pesnika nemške romantike, Heinricha Heineja, Lorelei, ali le preprosto dejstvo, da ob reki Ren še nisva kolesarila … Tanja Vamberger.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Slovenščini znova zaslužena čast – o jezikih in jezikoslovcih, o ceni študija v Evropi in še o posebni slikanici * Kako je Desetletje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj potekalo v Sloveniji, kdo so bili njeni ključni členi itd.? Pot v zeleno * Mladi so naravnali svoje antene na dobre in modre misli in jih z rumeno barvo zapisali na stole. Tako nosijo energijo sodelovanja in lepo promovirajo osnovno idejo projekta, da je treba upočasniti, sesti in razmisliti. Najina pisana tapiserija * Da bi videli naprej, moramo gledati nazaj. Zdi se mi pomembno poznati znanje naših prednikov, ki so orali ledino na področju šolskih vrtov, in njihova spoznanja povezovati z našimi. Hkrati pa se spraševati, kaj pomenijo naša dejanja za prihodnost, saj smo s svojim ravnanjem s sočlovekom in naravo porušili ravnovesje. Ali se nam bo uspelo rešiti? List iz dnevnika * Ali lahko obstaja (uspešna) šola brez (številčnega) ocenjevanja? – To je zdaj vprašanje ... O formativnem spremljanju * Večerja v temi. Ne gre za podporo iz sočutja, pač pa za vključevanje slepih in slabovidnih na trg dela. * Kaj bi radi vedeli, ko ste bili stari 20 let ... * Hvala – ker ste (se) gibali z nami! Simbioza med generacijami * Kaj je MOOC? Več o tem v rubriki Kaj bi mi brez spleta * Obožujem pokopališča. Plečnikove Žale so eno najlepših na svetu. Bela vrata v molk.
V Študentski areni tokrat o študiju in delu v tujini, v Športnem pogledu pa se sprašujemo, kakšno je bilo sporočilo vzpona na Šmarno goro. Poročamo s seje strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Z Alešem Debeljakom se sprehajamo po Abecedi otroštva, tokrat je aktualen P, torej papir in pošta. Napenjanje je zoprna nadloga, a lahko smo ji kos – zdravila za vse so v naravi. V rubriki Zanima nas tokrat o vašem odnosu do družbenih omrežij. Mama osnovnošolca in predšolskega otroka je zaskrbljena, kajti iz šole so starši dobili že nekaj obvestil o tem, da otroke, v glavnem osnovnošolce, nagovarjajo neznanci v avtomobilih, jim ponujajo sladkarije ter jih vabijo na vožnjo. Kaj lahko šola stori za večjo varnost otrok in kaj je dolžna storiti? Tudi o tem v Šolskih razgledih …
Pozor!
Kdaj ste bili zadnjikrat v banki ponoči?
Energetski ekopark z Brunarico obnovljivih virov energije vabi! Bili smo na slavnostnem odprtju na Osnovni šoli Cerkno.
Šola za ravnatelje razpisuje usposabljanje šol, vrtcev in dijaških domov za samoevalvacijo od marca 2015 do oktobra 2016.
Državni izpitni center vabi k sodelovanju strokovnjake, ki bi želeli postati zunanji ocenjevalci pri predmetih splošne mature!
