Vsebina časnika Šolski razgledi številka 4/2014
Emina je oblikovalka in fotografinja, ki je nedolgo tega končala podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Bratislavi, smer fotografija in novi mediji. Pogosto je v vlogi mentorice mladim fotografom. Jaka je intermedijski umetnik, animator lutk in kritik. Zelo ga zanimajo tudi glasba, zvok in – besede. Oba sta samozaposlena v kulturi in pred nekaj meseci sta se predstavila z razstavo v Cankarjevem domu – poimenovala sta jo Iskanje obzorja. Svojevrsten preplet misli in podob je pritegnil tudi nas. Če ste zamudili razstavo, jo lahko podoživite ob njuni knjigi. Iskanje obzorja je njen naslov. V njej Eminine podobe dopolnjujejo Jakove misli. Pravzaprav Jakove besede bogatijo posnetki, ki jih je ujela v objektiv Emina. Kakor koli, dopolnjujeta se, navdihujeta in bogatita drug drugega, ustvarjata, odpirata vrata, iščeta, odkrivata, prebujata ne le sebe, tudi nas …
Sicer pa se Emina v svojih avtorskih delih ukvarja z eksistencialnimi vprašanji in družbeno angažiranimi temami, predvsem z odnosom človeka do sebe in svojega okolja. Umetniško izražanje dojema kot orodje za refleksijo stanja družbe in duha časa ter za povpraševanje ustaljenih družbenih norm. Poglavitni izziv za Jako sta uporaba in interpretacija likovne govorice, ki ni preveč sorodna vsakdanjim oglaševalskim izbruhom, torej ni komercialna, a kljub temu najde svoj prostor v javnem prostoru. Meni, da je to mogoče z nenasilnim vizualnimi komunikacijami in z vprašalno (ne trdilno) obliko likovnih refleksij družbenega dogajanja.
Dovolj predstavljanja mladih ustvarjalcev. Veliko sta Jaka Kramberger in Emina Djukić povedala že v svojih uvodnih besedah, ki jih objavljamo in delimo z vami, sicer pa se v Šolskih razgledih, tudi teh po februarsko nekoliko bolj kulturno obarvanih, sprehodite med njunimi pesmimi in podobami. Počasi in z občutkom … Naj vas nagovorijo.
Iskanje obzorja
Uvodnik
Spraševanja o krizi. O identiteti. O tem, kam se vrti naš podivjani svet. Ali naj se toku prepustiva ali je bolje razjahati divje vrance in jih zgolj od daleč opazovati, kako drvijo svojo pot … Včasih jim vseeno slediva, drugič se upirava, ko pa zmanjka moči, jo popihava v naravo. Ampak zares pobegniti je težko, ugotavljata Emina Djukić in Jaka Kramberger. Turbo časi so. Kapitalizem, tehnološki razvoj, hardcore potrošništvo, bombardiranje z informacijami, ki jih uspešno ali neuspešno pretvarjamo v podatek … Vse to povzroča … – kaj?
»Klik za več!«Ponosni na lepe, dobre šole
Energetska sanacija
»Na podlagi analize podatkov smo začeli načrtovati energetsko sanacijo po fazah, in sicer smo najprej izpeljali razširjene energetske preglede za dvaindvajset javnih zavodov ter na tej osnovi pripravili dvaindvajset dokumentov identifikacije investicijskih projektov (DIIP). Vzporedno s tem smo si prizadevali pridobiti vire za financiranje,« pojasnjuje podsekretarka z MIZŠ Mateja Tilia. Obnova projektov se je tako začela v letu 2012 in se večinoma sklenila lani; le tri še potekajo … Piše Alenka Rožnik Kirar. Več v ŠR.
Perle
Odmev
Ob prebiranju prispevka Ide Srebotnik Šola, šolica, večna skrb in bolečina (ŠR št. 3, 7. februarja 2014) se mi je porodilo dvoje misli: prva je ta, da pravzaprav vsi, ki razmišljamo in pišemo o šoli, prihajamo do istih ugotovitev in se strinjamo z izjavami drug drugega; druga pa je misel o rabi trpnika in pogojnika. Nekako se je ta slovnična stran po »politični liniji« zalezla v vsakdanje izrazje: treba bi bilo, potrebno je omogočiti, če bo … bo, bi morali … Jožica Frigelj.
»Klik za več!«Pomembna sporočila
Mladina 2013
Mladi v Sloveniji dajejo zaušnico slovenski politiki, saj izražajo nizko zanimanje za politiko. Le 32,2 odstotka mladih bi se udeležilo volitev, kar postavlja na mesto vprašanje legitimnosti. Polovica mladine se sploh ne počuti zastopane preko mladih, ki so dejavni v politiki, le 15 odstotkov jih pa pravi, da njihov glas zelo ali nekoliko vpliva na državne institucije. Podatek, ki bi moral političnim strankam v Sloveniji povedati veliko – zelo velikega zaupanja v politične stranke ne izraža nihče, torej nič odstotkov … Žiga Vavpotič – več v ŠR!
Za večjo širino
Globalno učenje v ameriškem visokošolskem izobraževanju
Poglabljanje soodvisnosti svetovnega gospodarstva, proces je definiran kot globalizacija, zelo vpliva na visokošolsko izobraževanje po svetu. Bistveno vprašanje je, kako naj univerza s tako veliko zainteresiranimi stranmi, zakoreninjenimi interesi ter birokratskimi ozkimi grli in ovirami razvije učinkovito strategijo internacionalizacije. Kateri so ključni dejavniki podjetniške kulture v visokošolskem izobraževanju, ki spodbujajo globalno učenje in omogočajo univerzam večjo konkurenčnost v vedno bolj medsebojno povezanem svetu? Piše Majda Naji.
»Klik za več!«Odložimo bremena družinske prtljage
Postavitev družine – upanje, da obstaja pot iz usodnih vpletenosti
Za alternativno psihoterapevtsko metodo postavitev družine, katere avtor je nemški psihoterapevt Bert Hellinger, sem prvič slišala že pred sedmimi leti. Takrat se me ni prav posebno dotaknila, mislila sem si, da je to pač ena od številnih metod, ki zame pač nimajo kakšnega posebnega pomena. Potem pa me je pred dobrima dvema letoma ob pisanju članka o tej metodi prešinilo: To je to! To si želim spoznati! In tako sem se znašla na delavnici, na kateri smo postavljali družine. In potem še na eni in na drugi in tretji … Vsakokrat sem bila najmanj očarana nad delovanjem energij, ki so se vzpostavile v družinskem energijskem polju, a se je moje dojemanje te enkratne metode razvijalo in poglabljalo … Piše Maja Korošak. Več v ŠR!
Smo odsev narave
V iskanju uravnoteženosti si prisluhnimo še bolj
Če opazujemo sebe, vemo, da imamo v sebi neizmerno moč, ko zmoremo narediti vse, iti čez vse prepreke, najhujše poraze, razočaranja, bolezni, stiske, trpljenje ob izgubi najdražjih in strese. Sposobni smo obuditi lastno notranjo moč, energijo, ki nas žene, nam daje elan za nove zmage. Tudi samozdraviteljsko moč, zaupanje v življenje, v dobro, ki nas kljub vsemu izpolnjuje in vodi naprej. So pa trenutki, ko se lahko primerjamo z zaledenelo naravo, ko obstanemo in obmolknemo, ko pred nami ni jasne poti, ni sonca, veselja, so le praznina, trpljenje, obup. Kaj se takrat dogaja v telesu, znotraj nas? Ali je to tudi normalno stanje in počutje? Tudi, meni Darinka Suljević.
»Klik za več!«Kaj smo še pripravili za vas?
Ne želim si nikoli več slišati obvestila: »Jutri odpade pouk zaradi vremenskih razmer.« Tako učiteljica iz Cerknice. Najteže je pritrditi resornemu ministrstvu, ki v sporočilu za javnost predlaga, da naj se lestvica preprosto – pozabi. Razmišljamo torej o vpisu in šolskih lestvicah. Sprašujemo se tudi, ali je slovensko šolstvo pripravljeno na novo reformo. V Športnem pogledu je naš sodelavec pred dilemo: ali naj se veseli olimpijskih iger ali dejstva, da so slovenski Sokoli s svojo razstavo ob 150-letnici sokolstva v Sloveniji prestopili vrata parlamenta. Prestopili smo v leto konja in poročamo s praznovanja kitajskega novega leta. Spoznavamo eno od mnogih študentk, Jasno, ki se je podala v svet – na Irsko! V listu iz dnevnika o zanimivi razstavi in prazničnem ozračju ob jubileju na eni od srednjih šol. Razmišljamo o bazičnem in holističnem. Zanima nas, ali namenjate kaj časa pri pouku in drugih obšolskih dejavnostih tudi varni rabi interneta? Čoln in časopis sta tokrat v središču Abecede otroštva, ki jo je pri Alešu Debeljaku spodbudil legendarni Mladi vedež. Vabljeni spet na bogat sprehod med novostmi na knjižnih policah. Pri Simbiozi se zavedajo, da dobre novice, dobre misli in dobre zgodbe širijo nasmehe med ljudi; več v rubriki! Veliko zanimivega pa smo vam tokrat pripravili tudi v prilogi Odzivanja – beremo, spoznavamo mlado fotografinjo Lano, sprehajamo se med posebnimi pingvini, družimo se z živalmi in z lovcem Romanom, preživljamo čas na vrtu, spoznavamo perišča, sploh pa smo navdušeni nad ekohiško, takšno posebno, ki je postala absolutna zmagovalka, pravzaprav so to postali njeni ustvarjalci, mladi iz Dornberka.
Ne prezrite!
Objavljamo Razširjen natečaj učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije z naslovom Uporabna vrednost odpadkov!