Za večjo širino

Globalno učenje v ameriškem visokošolskem izobraževanju

Lani je pri založbi Springer v New Yorku izšla knjiga z naslovom Univerze v spremembi: Upravljanje visokošolskih zavodov v času globalizacije (Universities in Change: Managing Higher Education Institutions in the Age of Globalization). Publikacija raziskuje izzive in priložnosti visokošolskih zavodov v času globalizacije in skokovitega razvoja informacijske tehnologije. V knjigi so objavljene ekspertize vodilnih univerzitetnih menedžerjev na področju inovativnih in podjetniških pobud, ki predstavljajo uspešne študije primerov iz Evrope, Azije in obeh Amerik. Avtor prispevka z naslovom Globalno učenje v ameriškem visokošolskem izobraževanju: Strategije za razvoj globalnih državljanov v dobi kompleksnih soodvisnosti (Global Learning in American Higher Education: Strategies for Developing Global Citizens in an Era of Complex Interdependence), profesor Carlos Juarez s Hawaii Pacific University (HPU) v Honoluluju, bo o tej temi predaval tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Poglabljanje soodvisnosti svetovnega gospodarstva, proces je definiran kot globalizacija, zelo vpliva na visokošolsko izobraževanje po svetu. Bistveno vprašanje je, kako naj univerza s tako veliko zainteresiranimi stranmi, zakoreninjenimi interesi ter birokratskimi ozkimi grli in ovirami razvije učinkovito strategijo internacionalizacije. Kateri so ključni dejavniki podjetniške kulture v visokošolskem izobraževanju, ki spodbujajo globalno učenje in omogočajo univerzam večjo konkurenčnost v vedno bolj medsebojno povezanem svetu?

Za družbe znanja

Pojem globalizacije zajema vrsto socialnih, političnih in gospodarskih sprememb v svetu. Na eni strani globalizacija ustvarja nove trge in bogastvo, na drugi strani pa povzroča vsesplošno trpljenje in socialne nemire, piše v svojem prispevku profesor Carlos Juarez. Kako se ogniti slabim stranem globalizacije in izkoristiti njene prednosti? Odgovor najdemo v adekvatnem izobraževanju, so prepričani ameriški izobraževalni strokovnjaki. Internacionalno ali globalno izobraževanje je opredeljeno kot sklop učnih vsebin, ki omogočajo študentom spoznavati druge kulture in narode, jim pomagajo komunicirati prek meja njihove domovine in razumeti kulturne, družbene in politične sisteme drugih držav ter narodov.

V globalnem gospodarstvu so "družbe znanja" tiste, ki nenehno razvijajo nove ideje, tehnologije, metode, proizvode in storitve. Zato so ključnega pomena za …/…/. Da bi se spoprijele z izzivi zgodnjega 21. stoletja, univerze pospešeno iščejo fleksibilne načine za pretok novih idej in pobud ter tako širijo svoj globalni ugled. Vloga univerz pri izobraževanju globalno kompetentnih posameznikov je zelo pomembna. Katere vrste pobud so značilne za uspešne visokošolske institucije, da lahko ustvarijo okolje za uspešne posameznike? Kako univerze odgovarjajo na potrebe študentov in fakultet, da lahko uspevajo v tako povezanem in medsebojno odvisnem svetu? Ali imajo vodje visokošolskih ustanov dovolj modrosti in vizije za razvoj kompetenc, potrebnih za enaindvajseto stoletje? 

Namesto hladne vojne

Thomas Friedman, kolumnist časopisa New York Times, v svojem kultnem delu Lexus in oljčno drevo poudarja, da globalizacija ni samo prehodni pojav ali modni trend. To je novi mednarodni sistem, ki je nadomestil sistem hladne vojne. Globalizacija je integracija kapitala, tehnologije in informacij preko nacionalnih meja, zato se ustvarja enoten globalni trg in spreminja svet v globalno vas. Tudi izobraževanje postaja vedno bolj globalno podjetje, v sklopu katerega študentje in izobraževalne ustanove iščejo svoje priložnosti po vsem svetu. V ZDA v zadnjih treh desetletjih poteka intenzivna razprava o kompetencah, potrebnih za soočanje z izzivi v svetu, ki ima vedno manj meja. Tudi ZDA so spoznale, da …/…/ Globoko nepoznavanje tujih kultur in tujih jezikov ogroža varnost ZDA in zmanjšuje njeno sposobnost, da tekmuje na globalnem trgu. Izobraževalni sistem ZDA je v zadnjih letih naredil veliko premalo za učenje tujih jezikov in poznavanje drugih kultur, razen lastne, ugotavljata Mary Ellen O'Connell in Janet L. Norwood v gradivu Mednarodno izobraževanje in tuji jeziki.

Študija primera na Hawai Pacific University (HPU), zasebne univerze, ki se nahaja sredi Tihega oceana, nam ponazarja štiri ključne dejavnike za uspešno internacionalizacijo visokošolskega izobraževanja. To so prvič močna institucionalna podpora, vključno z vodstvom, ki ima jasno vizijo in je pripravljeno podpreti vse iniciative na področju globalnega učenja, drugič akademski programi in obštudijske dejavnosti, ki pospešujejo razvoj globalnih perspektiv, tretjič fakultetna politika, ki pospešuje internacionalna prizadevanja, in četrtič študentske pobude, kot so klubi in organizacije za spodbujanju kulturne zavesti in povezav z globalno skupnostjo.

Ključno dobro vodenje

/…/ Ugled univerze v mednarodni areni je odgovornost, ki jo mora razumeti in med seboj deliti celotna univerzitetna skupnost. Večina univerzitetnih vodij vidi svoje institucije kot blagovno znamko, za katero stojijo kreativne fakultete, lojalni študentje, zvesti partnerji in vizionarska administracija. Študentje so ključnega pomena in primarni razlog za uspešno internacionalizacijo univerze, njenih kampusov in skupnosti. Internacionalizacija zahteva usklajeno delovanje z obema vrstama študentov, mednarodnimi, ki študirajo na univerzi, in domačimi, ki študirajo v tujini.

Partnerstva in povezovanja so ključne komponente za mednarodni položaj univerze  in njeno globalno prepoznavnost …/…/

Mednarodni študentje bogatijo učno okolje

Kurikulum in zunajkurikularni programi morajo učinkovito umeščati globalno učenje v akademsko sfero in življenje v kampusu. Pomemben je tudi vpliv globalnih vsebin na visokošolsko pedagogiko. Proces lahko poteka v obliki specializiranih tečajev, seminarjev, forumov ali simpozijev, ki se ukvarjajo z globalnimi vprašanji. Za uspešno internacionalizacijo univerze je pomembna podpora mednarodnim potovanjem in pobudam, vključevanje gostujočih profesorjev iz tujine in (ali) pošiljanje domačih predavateljev in raziskovalcev v tujino.

/…/

Večje zadovoljstvo

Ne glede na pomanjkljivosti globalnih prizadevanj, ki seveda tudi obstajajo, se internacionalna prizadevanja na ameriških visokih šolah in univerzah krepijo. Kakovostno izobraževanje, tako univerzitetno kot preduniverzitetno, ne bi smelo videti globalnega učenja in internacionalizacije kot dodatne naloge, temveč kot sestavni del učnih vsebin in pedagogike ter raziskav. Vključevanje globalnih učnih pobud v študentsko življenje poveča zadovoljstvo …/…/. Videokonference kot tudi avdiokonference, elektronska pošta in socialni mediji danes omogočajo študentom sodelovanje s profesorji iz tujine in sodelovanje pri skupnih projektih z udeleženci, ki sedijo v učilnicah tisoče kilometrov stran. Stroški uporabe tehnologije so vsako leto manjši, njihova kakovost pa se nenehno izboljšuje. Zato so fakultete vedno v boljšem položaju, da izkoristijo priložnosti, ki jim jo le-ta ponuja.

Celotna slika internacionalizacije na ameriških univerzah je mešana. Visokošolske ustanove se pogosto počasi spreminjajo, ampak ta počasnost na drugi strani zagotavlja, da razvoj globalnega učenja poteka kakovostno. 

Dr. MAJDA NAJI