Vsebina časnika Šolski razgledi številka 15/2013

Gledališče ima čarobno moč, zavedali so se je že od nekdaj. Ko potujemo po svetu, ne le po današnji Grčiji, tudi po Turčiji, Italiji, Makedoniji …, pogosto obiščemo nekdanja prizorišča dram, kjer so ponekod samo še ostanki mogočnega kamnitega zidovja ali sedežev. Stari Grki so gledališča gradili v skoraj vseh mestih, večinoma na pobočjih hribov. Ko postopamo po nekdanjih hramih umetnosti, se počutimo veličastno. In poseben mir nas prevzame.

Po odrskih deskah se lahko tokrat sprehodimo tudi v teh Šolskih razgledih, in sicer skupaj s Centrom za korekcijo sluha in govora Portorož. Nenavadna povezava? O podrobnostih v prispevku Talenti za katedrom. Mi smo navdušeni! Če vas količkaj poznamo, boste tudi vi … Prevzelo nas je predvsem to, da so ustvarjali in nastopali skupaj učitelji in učenci. Ob prazniku, ki je pred vami, spoštovani učitelji, vam želimo čim več podobne povezanosti in sodelovanja! Morda zapišemo le še podatek, da so vse fotografije iz gledališke predstave Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna (mimogrede – v Novi Gorici si jo bo mogoče ogledati 11. oktobra), podobe pa je ujel v fotografski objektiv Jaka Varmuž. Pa čim več gledaliških užitkov!

Iskalec

Uvodnik

Nenavaden »uvodnik« ob svetovnem dnevu učiteljev? Nam v uredništvu je všeč, zelo všeč. Kar seštevajmo, kako visoke številke bi lahko zapisali na svoje kamne, o kakršnih piše Jorge Bucay v svoji zgodbi Iskalec, eni od 23 iz njegove knjige Zgodbe za razmislek, če bi svoj poklic opravljali z užitkom. Verjamemo, da je takšnih med vami, spoštovani učitelji, veliko, pravzaprav večinoma ste takšni. Vemo pa tudi, da je čedalje več dejavnikov, ki vam ta užitek ob delu krnijo. A vendar, ko pogledamo širše in nam naše znanje in izkušnje pomagajo ločiti zrno od plev, nemalokrat dojamemo, da sta poklic in delo, ki ga opravljamo, zelo lepa. In če uživamo – tudi – ob svojem delu, je naše življenje toliko bogatejše in svetlejše. Sebi in ob vašem prazniku, 5. oktobru, predvsem tudi vam želimo, da bi, ko bi takole šteli trajanje užitkov, lahko zapisali čim višje številke …

»Klik za več!«

Ne prav lahek začetek

O študentih, ki so mnogi tik pred psihičnim zlomom, in o tem, da razredni sovražniki morda tičijo drugje

Takšnega profesorja, kot je prikazan v filmu, verjetno ne želi noben učenec, dijak ali študent. Razen morda za nemščino izredno nadarjenih, ki poleg tega ljubijo Thomasa Manna, očitno edinega nemškega pisca, ki se filmskemu učitelju Robertu Zupanu zdi vreden uvrstitve v učni program ... Čeprav mi je film kot film zelo všeč, se malce zaskrbljeno sprašujem, kako bo film, ki bo zanesljivo imel množičen obisk, vplival na odnos do dela učiteljev … Tako razmišlja Jasna Kontler Salamon. Več v ŠR!

Post-tradicija in šolski muzej

Aktualni komentar

Naš kolumnist Darko Štrajn razmišlja tokrat o tradiciji. – Pravzaprav sem se na to tematiko spomnil ob spet enem nerazumljivem signalu v naši deželi, in sicer v kontekstu tako imenovanega varčevanja in organiziranega sovraštva proti javnemu sektorju. Institucija Šolskega muzeja, ki je neskončno pomembna kot ustanova sistematičnega ohranjanja spomina na preverjeno avtentične šolske tradicije, na vloge, ki jih je ta sistem imel pri oblikovanju nacionalne kulture ipd., naj bi (spet) z neko nerazloženo institucionalno združitvijo postal nekakšna kulturno-športna izmišljotina. To bi, seveda, lahko bistveno poškodovalo osnovno usmerjenost muzeja, ki nas varuje pred učinkovanjem preveč izmišljenih tradicij v našem šolstvu. Več v ŠR!

O sprijenosti naše družbe

Slovenska mladina izgublja tla pod nogami in odrašča brez vrednot

Pišem vam, ker sem zadnja leta v Ljubljani osebno priča stopnjujočim se obredom iniciacije (če to sploh je to?), ki jo vršijo na prvi šolski dan starejši dijaki nad dijaki prvih letnikov srednje šole. Nekateri jemljejo to za hec, v nekaterih očeh prvčkov sta strah in žalost, ker se nad njimi vrši takšno nasilje. Tudi mimoidoči niso varni pred kakšnim jajcem in moko v glavo. Kot mamo otroka, ki bo enkrat tudi prestopil prag srednje šole oz. gimnazije, me je že zdaj strah tistega prvega šolskega dne. Piše Barbara Grčar.

»Klik za več!«

Svoboda ustvarjanja

Tabori za nadarjene

Med študijem na fakulteti smo se o nadarjenih že pogovarjali, brali in razmišljali. V povojih mojega poučevanja v osnovni šoli se je začela kazati vrzel, ki si je nisem znala razložiti. V svoji navdušenosti, da sem uresničila sanje in postala učiteljica, si res še nisem znala priznati, da nečesa pa le še ne vem. Začutila sem, da sem pri nekaterih sposobnih učencih neuspešna. Kljub njihovi zmožnosti, da vse opravijo z lahkoto, ne izkazujejo vsega znanja, ki bi ga lahko. Zdaj vem, da so bili nadarjeni. In vsaj približno vem, kako bi ta problem začela reševati, ne vem pa, kako bi ga rešila. Vsak otrok ima svojo pot. Ustvarjalni prijemi učitelja, prilagajanje in spreminjanje postopkov, dogodkov so stalni spremljevalci mentorja nadarjenim. To ni lahko. Več v prispevku Erike Anzelc Intihar.

»Klik za več!«

Kaj bi mi brez spleta

V novi rubriki na vaša vprašanja odgovarja Domen Božeglav

V Šolskih razgledih št. 13, prvih v novem šolskem letu, smo precej pozornosti namenili družbenim omrežjem. Članek Zakaj (ne) potrebujem Facebook(a) in Twitter(ja), ki ga je napisal Domen Božeglav, je bil precej odmeven. Pisec je med drugim dober poznavalec družbenih omrežij, saj je višji področni svetovalec na Akademski in raziskovalni mreži Slovenije – Arnes (www.arnes.si), sodelavec Centra za varnejši internet SAFE-SI ter nosilec dejavnosti Družbena omrežja v nacionalnih raziskovalnih in izobraževalnih mrežah, ki poteka v sklopu TERENA TF-CPR. Pogosto se srečuje tudi z učitelji, jih usposablja ali jim svetuje. Del njegove bogate prakse bomo v prihodnjih številkah Šolskih razgledov skušali približati tudi vam. Ne, ne obljubljamo vam niza njegovih člankov v nadaljevanjih, pač pa smo se z Domnom Božeglavom dogovorili, da bo odgovarjal na vaša vprašanja, povezana z njegovim strokovnim področjem. Tokrat odgovarja ravnatelju, ki sprašuje:

Zanima me vaše mnenje o tem, ali je bolj smiselno imeti profil s svojim polnim imenom ali naj ga imam zaradi varstva osebnih podatkov in poklica, ki ga opravljam (ravnatelj sem), raje pod svojim vzdevkom ali kakšnim izmišljenim imenom?

Kaj res deluje

Po sledeh raziskav

Po Johnu Hattieju je učitelj, ki dosega dobre rezultate, predvsem zavzet, navdušen in zna navdušiti druge. Prav tako zna videti učenje skozi oči učencev in postavljati miselno primerne izzivalne naloge in probleme, zna pa se tudi umakniti, ko učenec že sam napreduje proti uspehu. Pomemben je preplet visokih pričakovanj in ozračja zaupanja, spoštovanja, in varnosti, ko so učenci pripravljeni tvegati celo napake in »neumna« vprašanja. Tudi učitelj potrebuje spodbudno in varno okolje, če naj spreminja svoje prijeme, ko mu drugi dajejo povratno informacijo o njegovem poučevanju. Pri tem je pomemben stil vodenja šole, ravnatelj, ki spodbuja kakovostne dosežke, sodelovanje med učitelji, medsebojne hospitacije, delitev izkušenj in gradiva, formalne in neformalne pogovore o poučevanju … Vse to in še več v tretjem, zadnjem delu prispevka ddr. Barice Marentič Požarnik. Več v ŠR!

Talenti za katedrom

Ustvarjanje, spoznavanje, zabava, skupna rast

V Centru za korekcijo sluha in govora Portorož smo se že lani odločili povsem neobičajno povezati učence in strokovne delavce. Pravzaprav se je zamisel porodila že prej … Vse je razplet usodnega naključja. Leta 2009 je k meni, novemu ravnatelju, pristopila sodelavka in naznanila, da je njena odločitev o upokojitvi neizbežna, a šele, ko nama uspe v gledališki predstavi združiti učence in učitelje. Od tedaj sva skupaj pripravila šolske gledališke stvaritve, v katerih so nastopali le učenci, in nastale so zgodbe, denimo Babica Zima pri Medvedovih in Šest razbojnikov pri Medvedovih. To nam ni bilo dovolj … Piše Marko Strle.

»Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

Zlatka Janžek ugotavlja, da je v kratkem času bilo uničeno delo več rodov naših prednikov, tudi tovarne s stoletno tradicijo; zatorej je skrajni čas, da … Tudi o poti k sebi, pravzaprav o refleksiji lastnega dela, pišemo – Naj sanje zaživijo. Hodimo spat vsaj ob desetih, nikakor ne po polnoči, ker se s tem izčrpavamo, saj se jin energije nimajo kdaj obnavljati – tak je eden izmed namigov iz rubrike Uglašeno. V na novo odprtem Medgeneracijskem centru v Ljubljani se veliko dogaja. Kaj vse, preberite v ŠR! Vabljeni v prestolnice Evropske unije, tudi v Varšavo, potem pa še dlje, na Kitajsko, natančneje v Čengdu, biser Sečuana. V listu iz dnevnika o zanimivi razstavi plakatov, v minianketi pa nas zanima, kaj je naše sogovornike vodilo v učiteljski poklic. Z dejanji proti revščini – tako pravi Žiga Vavpotič, mi pa smo tudi za. Za dejanja. Pišemo o otrocih, ki obiskujejo pouk slovenščine v Nemčiji, prišli pa so na obisk v slovensko šolo. Za najmlajše ekoigra priljubljene vzgojiteljice, nenehne iskalke in strastne ustvarjalke Mojce Košmrlj; tudi o tem kako si v ljutomerskem vrtcu prizadevajo za zdrav življenjski slog; objavljamo še dobre izkušnje s tapkanjem. Z nami je strokovnjakinja Tereza Žerdin, tokrat odgovarja predmetni učiteljici, ki se sprašuje o smislu obvezne navzočnosti učiteljev po koncu šolskega leta še tri tedne, ne glede na to, če so svoje obveznosti že morda opravili. V rubriki Kuharija, preprosto in igraje se naša urednica – skupaj s priljubljeno otroško zdravnico – navdušuje nad prosom in proseno kašo. V Športnem pogledu tokrat čestitka, v Študentski areni pa o glasbi priljubljenih finskih metalcev. Seveda je tu še veliko drugega, tudi čečkalčki so spet z vami.

Ne prezrite!

Z vami je spet Golea s svojo rubriko o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije.