Vsebina časnika Šolski razgledi številka 14/2013

... Dober planinec ima trdno voljo, ki nam je tudi v navadnem življenju in pri vsakodnevnem delu tako potrebna. Trdno voljo pa dobimo in si jo privzgojimo, ko si zastavljamo visoke cilje. Na goro priti ne more noben slabič in nihče, ki nima trdne volje ter ne zna biti odločen. Premagati je treba strmine, prenesti žejo in glad, dež in meglo, zadovoljiti se s preprostim ležiščem in preko vseh teh neprilik gledati na lepi cilj, visoki in daljni vrh. Težki nahrbtnik je dobra preskušnja trdne volje. Brez njega se lahko izprehajaš po lepih gladkih cestah – v samoto gora pa moraš nesti vse s seboj. In čim več nosiš s seboj, čim bolje si opremljen, tem bolj si samostojen, tem več dosežeš. Človek trdne volje pa je navadno tudi značajnejši, posebno če si je značaj pridobil v borbi s težavami narave. V občevanju z gorsko naravo postane človek trden tudi v svojih sklepih, pazljiv in bistroumen, zvest tovarišem, pripravljen na obrambo svojega in tujega življenja, neustrašen in vendar oprezen. Pridobi si toliko dobrih lastnosti, ki jih more vse s pridom uporabljati v vsakdanjem življenju.

Ker hodi planinec po navadi na gore v družbi s tovariši in skupaj z njimi premaguje težave, se z njimi veseli in trpi, z njimi vred proučuje gore in njihove posebnosti, pomaga prijateljem pri vsaki priliki, celo varuje in jim daje pametne nasvete. Potem ni čudno, da se v gorah sklepajo dobra tovarištva in prijateljstva. V težavah in skupnih naporih sklenjena prijateljstva pa so trajnejša in boljša kakor tista, ki se mimogrede sklenejo v dolinah ...

Pavel Kunaver, Pionir v naravi, Mladinska knjiga 1951

Zapisano že pred več kot 60 leti. Že tedaj so nas klicale gore, zdaj nas še zmeraj. Slišimo njihov klic? Vabijo nas – da jih odkrijemo, da se nam razodenejo. Predvsem pa da odkrijemo sebe. Včasih je tam gori na gori to lažje kakor v dolini ...

Fotografije, vse posnete v slovenskih planinah in gorah, je za tokratno številko prispeval Borut Peršolja, inštruktor planinske vzgoje in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Uživajmo ob prelepih podobah ...

Znanje o gorah – za šolo in prosti čas

Uvodnik

V pravkar iztekajočem se poletju se je marsikdo povzpel na katerega od številnih vrhov ali obiskal planinsko kočo. V gorah smo nekateri iskali dobro družbo, drugi tipali za samotno tišino. Turo smo lahko načrtovali že dolgo, marsikdo pa je zjutraj na hitro sledil nevidnemu klicu gora. Vsem je bilo skupno, da smo se z gora vrnili in da v nas tli želja po ponovnem obisku. Pa smo zanj res pripravljeni?

Pregovor pravi, da ni težko biti dober alpinist, temveč star alpinist … O gorniški izobraženosti, tudi o neprecenljivi vlogi pedagogov, piše Borut Peršolja.

»Klik za več!«

Kaj res deluje

Po sledeh raziskav

Ugotovitve, do katerih se je dokopal John Hattie, jasno kažejo, da so od zunanjih organizacijskih dejavnikov, kot so razvrščanje učencev, velikost oddelkov ali ponavljanje razreda, mnogo pomembnejši tisti, ki so neposredno vezani na odnose in na to, kar se dogaja v razredu, torej v neposrednem stiku med učiteljem in učenci. Kot pravi Hattie: »Več kot je o neki zadevi javnih razprav, za manj pomembno se izkaže v resnici.« Tudi sama sem bila ob prebiranju njegovih izsledkov (v rokah sem imela nemški prevod iz leta 2012 s kritičnim komentarjem) ponekod presenečena. A večinoma so se mi potrdile domneve, da se stvari, bistvene za uspeh, ne dogajajo na ravni zunanjih ukrepov, vedno novih predpisov, učnih načrtov, terminologije (standardi znanja ali pričakovani dosežki …), ampak v vsakodnevnem odnosu in sodelovanju med učiteljem in učenci, ob prepletanju spoznavnih in socialno-čustvenih dejavnikov. Tako Barica Marentič Požarnik. Več v ŠR!

Ob 115-letnici

Slovenski šolski muzej je eden najstarejših muzejev na Slovenskem

To je prvi vseslovenski muzej. Leta 1898 ga je ustanovila učiteljska organizacija Zaveza slovenskih učiteljskih društev pod imenom Šolski muzej slovenskega in istrsko-hrvatskega učiteljstva v Ljubljani … Ko muzej še ni bil dovolj znan, je bila večkrat beseda o združitvi s katerim od večjih muzejev ali vsaj o združitvi pedagoških knjižnic. Vendar so bila poročila o muzejskem delu vedno tako prepričljiva, da se taki načrti niso uresničili. Če bi muzej po tolikih letih delovanja zdaj spremenil ime in se združil z drugim muzejem, bi bila škoda še toliko večja. Več v besedilu Tatjane Hojan.

»Klik za več!«

Pogrešamo strokovne utemeljitve

Preimenovanju ob rob

Preimenovanje predmeta športna vzgoja v šport je tema številnih strokovnih razprav in strokovno podprtih protestov že vsaj dve leti. Žal mnenja stroke niso bila nikjer upoštevana, še več, prevladala so mnenja posameznikov, ki narave predmeta ne poznajo, ne poznajo strokovnega izrazja, ne poznajo niti ciljev in vsebin učnih načrtov, na trenutke pa se celo zdi, da zaradi morebitnih slabih izkušenj s predmetom iz časov svojega šolanja a priori delujejo proti posameznim področjem. Zato menimo, da je bilo tako predmetnemu področju športna vzgoja kot tudi drugim trem preimenovanim predmetom povzročeno veliko strokovne škode. Naj utemeljimo. Vesna Štemberger. Več v ŠR!

Vsi enotni, enakopravni, uniformirani

Naš komentar

Težko si predstavljam Kitajce in njihovo uniformirano trpljenje vrsto let, ne čudi me, da so v zadnjih letih prav tam veliki potrošniki modnih oblačil. Angleški šolarji v vseh anketah, ki so na voljo, v večini odgovorov navajajo, kako sovražijo šolske uniforme. Vprašajte policiste, vojake, zdravnike, pilote, ki so poklicno zavezani uniformi, kako se sprostijo in zaživijo, ko lahko v prostem času zlezejo v oblačila, ki so jim všeč in niso uniforma. Tiste nezaželene uniforme iz mojih dijaških let smo si nazadnje ogrnili kot mrtvaške prte, ko smo se s svečami v rokah na maturantskem pohodu poslavljali od gimnazijskih let. Tako Ida Srebotnik.

»Klik za več!«

Črni metulji

Cvetovi Afrike – Ingrid Jonker

… Njen pogreb je policija označila za tvegan dogodek, tam zbrane ljudi pa za nelegalen shod, zato je prepovedala kakršen koli govor. Razen družinskih članov, sorodnikov in prijateljev so se pogreba udeležili številni predstavniki kulturne elite, bolj znanih pod skupnim imenom Die sestigers (Šestdesetarji), in še nekaj policijskih agentov, preoblečenih v civilna oblačila.

V nekem trenutku je pisatelj Jack Cope (Ingrid je nanj naslovila svoje poslovilno pismo) ves objokan omahnil na krsto v grobu, da sta ga dva možakarja le s trudom spravila ven …

Po smrti so objavili še njeno zadnjo in nedokončano zbirko pod naslovom Kantelson (Prekucnjeno sonce). Njeno literarno zapuščino danes hranijo v Nacionalnem muzeju za angleško literaturo v Grahamstownu. Dne 24. maja 1994 je Nelson Mandela začel svoj nastopni govor v parlamentu z deklamacijo pesmi Ingrid Jonker ... Spoznajmo to veliko žensko! Robert Šupe jo predstavlja. In še z afrikanščino nas seznanja … Več v ŠR!

Fazani, moka in jajca

Moj pogled

Kmalu sem vse naokrog videla najstnike, ki so bili po celem telesu popisani s črko F, spremljalo pa jih je vpitje: »Frrrrrr!« Od nekod je priletela moka, sledila so ji jajca in vse se je razmazalo po tleh. Presenečeno sem pogledala dogajanje in šele potem ugotovila, kaj se je pravkar zgodilo: »Prvi šolski dan. Fazani, saj res.« Za vse, ki s tem izrazom morda niste seznanjeni – »fazani« so učenci prvih letnikov srednje šole.

Prehode v nova življenjska obdobja že od nekaj spremlja iniciacija na takšen ali drugačen način, vendar se lahko ob takšnem dogajanju vprašamo, ali je to res najprimernejši način sprejema novincev … Urška Zupančič. Več v Odzivanjih, v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Izgorevajo lahko tudi mladi, še posebno tisti, ki z leti šolanja delujejo na več področjih zunaj šole. Prisluhnimo šepetu telesa. Več delamo, boljši so učinki in dosežki – o jogi in telovadbi v rubriki Uglašeno. Gremo v Budim in Pešto! Pridružite se nam! Kakšno pa je bilo varšavsko poletje? V parkih zabavno in prijetno! In Potep po Švici? Tja so se podali nagrajenci natečaja obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Zvedeli boste, zakaj se študenti počutijo razočarane in prevarane. Naša bralka poučuje tehniko in tehnologijo ter likovno vzgojo (pouk oz. umetnost) že trideset let. Pravi, da je čas za spremembe, vendar z mero zdrave pameti. Znakovni jezik je enakovreden vsakemu govorjenemu, poudarjajo tolmači za znakovni jezik iz vse Evrope, ki so se pred dnevi zbrali v Ljubljani. Vabljeni tudi v pravkar odprt medgeneracijski center v Ljubljani. V Odzivanjih se tokrat podajamo na vodno pot in spoznavamo reko Savo, predvsem pa se preskušamo na odru? V novih ŠR še minianketa, seveda obarvana s košarko, veliko o knjižnih novostih, športni pogled in gnilo jajce, tokrat modruje oz. pesnikuje nadobudni Benjamin, nismo pozabili na čečkalčke …

Ne prezrite!

Z vami je spet Golea s svojo rubriko o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije, Lipko pa navija za Šolske razglede.