Vsebina časnika Šolski razgledi številka 10/2013

Rada piše, rada potuje in spoznava nove kraje, rada se druži in plete nova poznanstva, rada poprime za čopič. Seveda zelo rada odkriva nove stvari z otroki v razredu … Slednje prav v teh mesecih nekoliko pogreša, saj začasno prebiva na Poljskem. Deželo in njene posebnosti raziskuje zase in, seveda, tudi za vse nas, saj se nam redno javlja s prispevki, tudi tokrat. Pred nekaj tedni, ko je bila na krajšem obisku doma v Sloveniji, se je oglasila v našem uredništvu na kratkem obisku, predvsem pa smo se skupaj nasmejali. Ob Manji Žugman Širnik, sicer profesorici slovenščine s književnostjo, je smeh zelo nalezljiv. Pa saj ga potrebujemo, ko pa je toliko vsakdanjih dogodkov in novosti, ki povzročajo skrbi. Prav s smehom in optimizmom smo jim najlaže kos! Manja pa svoja občutja pogosto izraža tudi v pesmih (poznamo njeni pesniški zbirki Naplavine duše, Izsevanja/Žarenja), a tudi sicer se rada poigrava z besedami (izšli sta njeni zbirki ugank Premetanke brez zanke in Razvozlanke). Včasih pa jo zapeljejo barve in čopič. Odločila se je, da z nami podeli svojo cvetlično zbirko. Žareče rdeči mak, ki pleše v večerni sapi, lokvanji, lebdeči na gladini ribnika, nežne cvetice, ki bohotno cvetijo, kljub temu da rastejo iz negostoljubnega kamnitega zidu, pisane travniške cvetice, ki skupaj ustvarijo živahno in veselo podobo, zvonček, nežni znanilec pomladi, ljubiteljica sonca … Pač ne moremo brez cvetja v tej pomladi, ki smo jo tako dolgo nestrpno čakali.

Ja, ker sam tako želim …

Uvodnik

"Uresničujem svoje sanje in nič me na tej poti ne more ustaviti," mi z dejanji sporoča hči, ki v ognju študija včasih ne vidi in ne sliši. Nič mi ni "treba" narediti, saj je na poti med zvezde, kjer spijo njene sanje, na poti v njeno izjemno življenje …

"Ja, ker sam tako želim." Je edini dokončni odgovor kandidata vodniške šole Agencije Oskar, vrhunskega športnika, ki žarečih oči vedno znova presega svoje omejitve in odkriva vedno nove presežke in sposobnosti. Kandidat se izpostavlja "izobraževalnemu vetru", ki ga popelje prek pojmovnih meja, saj se le-temu prepušča, mu zaupa in ve, da ga, četudi gre za vihar, vodi v uresničitev njegovih sanj … Uvodnik Oskarja Savarina, ki naj nam da krila.

»Klik za več!«

Posebna parada

Teden vseživljenjskega učenja

Vsakoletna potrditev smiselnosti in razsežnosti TVU me vedno znova razveseli. Obenem sproži vprašanje, koliko časa neki še lahko pričakujemo rast številčnih kazalnikov uspeha in katere pristope za zagotavljanje kakovosti naj v ta namen uporabimo. Festival učenja namreč ne more biti namenjen samemu sebi, čvrsto mora biti vpet v siceršnja strokovna prizadevanja na področju izobraževanja odraslih. K slednjemu nas obvezuje tudi to, da je TVU zajet v Resolucijo o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih kot ena njegovih ključnih podpornih dejavnosti, za katero so na državni in lokalni ravni namenjena tudi denarna sredstva … Piše Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projektov TVU in Parada učenja. Več v ŠR!

Rekviem za javno šolstvo?

Naš komentar

Bliža se konec šolskega leta, toda veliko usodnejše vprašanje je, ali se res vedno bolj bliža tudi konec javnega šolstva. To vprašanje, ki najbrž pri marsikomu vzbuja začudenje in presenečenje, je po eni strani tesno povezano s finančno in gospodarsko krizo, ki se je začela leta 2008, in katere posledica je tudi obsežno varčevanje v javnem sektorju. Le redke države so pri javnem šolstvu naredile izjemo. Slovenija ni bila med njimi. Prav nasprotno. Javno šolstvo je bilo vsaj do zdaj ena glavnih tarč varčevalnih ukrepov. Še posebno to drži za visoko šolstvo, ugotavlja Zdenko Kodelja.

»Klik za več!«

S sodelovanjem do znanja

Šole in učitelji so utrli zelo domiselne poti za sodelovanje s starši

Zdajšnji otroci morajo biti prilagodljivi, prožni, ustvarjalni in navdušeni učenci, ki se znajo učiti zdaj, a se bodo znali tudi vse življenje. V to trdno verjame Alan Armstrong s škotske ustanove Education Scotland, ki skrbi za razvoj izobraževanja na nacionalni ravni. Okolje, v katerem bodo zdajšnji učenci živeli kot odrasli, bo namreč zahtevno in še bolj polno izzivov, a če jih na to ustrezno pripravimo, bodo lahko izrabili priložnosti in si ustvarili dobro življenje. Da bi mlade čim bolje pripravili za delo in življenje v 21. stoletju, so se na Education Scotland lotili precejšnjih sprememb, v sklopu katerih so okrepili sodelovanje učiteljev, učencev in staršev, tudi pri vrednotenju znanja – vse zato, da bi bilo učenje kar najučinkovitejše. Raziskave so namreč pokazale, da otrokom zelo koristi, če sodelujejo pri vrednotenju znanja in načrtovanju učenja. Če pri tem sodelujejo še starši, pa so otroci bolj navdušeni in zavzeti za učenje, pripravljeni so bolj trdo delati v šoli in zunaj nje. S strokovnjakom se pogovarja Mojca Zupan. Več v ŠR!

Učitelji, ohranite smer!

Uspeh ne prinaša veselja, pač pa veselje vodi k uspehu

Učitelju sta tako odvzeti avtoriteta ter avtonomija v najožjem pomenu besede. Pravilno in dobro vodenje ne vodita več v pridobivanje nujno potrebnega znanja. Treba se je vprašati, kaj se dogaja z našim sistemom, kje so spodnje meje, ki bi jih moral doseči vsak otrok v svojem rednem in obveznem šolanju. V današnjem času je prava redkost imeti in videti otroke, ki so pripravljeni delati povsem samostojno brez pomoči staršev ali inštruktorjev. Da ne bo pomote, ne spotikam se ob dodatno pomoč staršev ali inštruktorjev. Kar me skrbi, je, da je vedno več otrok, ki ne zmorejo samostojno trajno doseči in pridobiti temeljnih in minimalnih standardov znanja, ki so za normalno življenje temeljnega pomena … Razmišlja Dajana Jovanović. Več v ŠR!

Skromni napotki za odpravo težav

Igre brez meja

Ko prebiraš in poslušaš, kaj se dogaja v naših šolah, praviloma ne moreš verjeti, da je to mogoče, še posebno, ker se večini mladih in tudi staršev to zdi kar normalno, razni psihološko, družboslovno in kvazi kreativnostni »strokovnjaki« pa v tem vidijo celo doseganje najvišjih pedagoških ciljev in divergentno razvite osebnosti. Ali gre za izroditev sistema ali ne, je seveda vprašanje, dejstvo pa je, da od teh anomalij, stresov, težav, ekscesov in pa tudi nezaposljivosti mladih, ki ničesar ne znajo narediti in večinoma tudi nočejo delati, živi armada ljudi, ki ob normalnem izobraževalnem sistemu ne bi imela kaj početi. In ker smo kot država zaradi državljanov – te je šolal naš izobraževalni sistem, ki tudi nosi del krivde – pred propadom, bi bilo dobro ukrepati. Tako piše Srečo Zakrajšek, ki ga je spodbudil k pisanju uvodnik v eni prejšnjih številk Šolskih razgledov. Več v ŠR!

Sarajevska poroka

Doživeto

Že plesu mladoporočencev so se hitro pridružili tudi drugi in se vrteli ob zvokih domačih in sodobnih melodij v parih; skupinsko, ko smo se zibali v ritmu glasbe, občasno pa veselo poskakovali v kolu. Bili smo polni energije, akcije, da bi kar najbolj polepšali dan sebi, še bolj pa neutrudnima mladoporočencema. Poseben trenutek je bilo tudi metanje nevestinega šopka in enourni obisk trubačev iz Guče. Luči v prostoru so bile tedaj skoraj ugasnjene, mladi pa so vztrajali na plesišču do konca. Dekleta ali žene so se zapeljivo gibale v ritmih in zaposlovale svoje partnerje, da niso premaknili pogleda z njih. Naenkrat je izginil mit o patriarhalnem možu, ki je nadrejen svoji ženi … Piše Darinka Suljević.

»Klik za več!«

Adis Abeba in ohranjen spomin na Tita

Naš potep

Titova štafeta. Moja generacija se še dobro spominja 25. maja, ko smo praznovali dan mladosti in počastili Titov rojstni dan na osrednji prireditvi v Beogradu, kamor je bila prinešena štafeta, ki so jo pred tem nosili pionirji in mladinci po jugoslovanskih mestih in vaseh. Takrat so menili, da z njo krepimo enotnost in bratstvo med jugoslovanskimi narodi, danes pa vemo, da je štafeta predvsem krepila kult osebnosti. Titova Jugoslavija je neslavno izginila iz svetovnega atlasa, a v spominih in spomenikih je še ohranjena. Celo v oddaljeni afriški Etiopiji. To deželo je obiskala Lidija Tavčar.

»Klik za več!«

Zeleno, ki te ljubim zeleno

Medgeneracijsko sodelovanje

Naslovni citat je Lorca poklonil svoji domači Andaluziji, v tem članku pa je namenjen naravi – natančneje vrtičkom. Živimo v dobi, ko nas veliko živi v betonski džungli mest in večinoma nimamo toliko stika z naravo, kot bi si ga želeli. Hrano kupujemo na tržnici in v trgovinah, pa vendar je vedno več takih, ki rešitev iščejo v svojem okolju. Med njimi je tudi 27-letna Kaja Flis, krajinska arhitektka iz Velenja, ki je to povezala še z medgeneracijskim sodelovanjem.

Ideja se je porodila, ko sta se s fantom preselila v svoje stanovanje in začela redno sama kupovati svojo hrano. Kmalu zatem je ostala brez službe in posledično se je denarnica vedno bolj tanjšala. Spoznala je, da bi lahko s pridelavo lastnega sadja in zelenjave veliko prihranila, poleg tega pa bi jedla tudi bolj zdravo. Pravi: »Pridelovanja se je treba nekje naučiti in mladi, ki smo/so kar prepogosto za računalniki, stran od narave, fizičnega dela, so (marsikateri) ostali brez vrtnarskih veščin. Sama sem se nekaj malega naučila na našem domačem vrtu, vendar ne dovolj, da bi lahko čisto samostojno pridelovala zelenjavo in sadje.« Piše Urška Zupančič. Več v ŠR, v rubriki Simbioz@.

Kaj smo še pripravili za vas?

Nas čakajo še metle? Tako se v razmišljanju o vrednotenju in vrednosti učiteljevega dela sprašuje mag. Jožica Frigelj. Nikomur ne sme biti prehudo, ko pred poletjem stiskamo pasove; torej bomo vitki in lepi pričakali obilno jesen – opazuje, razmišlja, spoznava Žiga Vavpotič. Le kaj početi v šoli z merilniki srčnega utripa? Razmislite, preskusite. Kakšno je ozračje na šolskih hodnikih in učilnicah te dni, ko se šolsko dogajanje bliža vrhuncu? V minianketi smo povprašali v Kozje, Postojno in Bohinjsko Bistrico. Naša kolumnistka razmišlja o nekdanjem dnevu mladosti, nekdanjem ministru in možnem srečnem koncu neke zgodbe, iz njenega zapisa pa boste tudi zvedeli, kako prepoznate doktorske študente. Resolucija 2013–2020 – strateški dokument nakazuje smernice izobraževanja odraslih v prihodnje, a vsi vendarle niso zadovoljni. List iz dnevnika nas popelje v Slovenj Gradec in na dogajanje ob dnevu Zemlje. Zvedeli boste, kako je potekalo snemanje filma na Goriškem – kako, kdaj, zakaj? Vabljeni tudi na sprehod po eni od najbolj obleganih varšavskih ulic, na potep med nove knjige, na predavanja na ljubljanski Dvorni trg … Čaka vas še šopek spominčic, duhoviti čečkalčki, v prilogi Odzivanja pa se ob utrinkih iz prakse oziramo v nebo in tokrat izjemoma objavljamo celo strip.

Ne prezrite!

V rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije boste zvedeli, kako je pred filmskimi kamerami, vabljeni v Hrastnik, Zagorje in Trbovlje, torej v 3 krasne, za vas pa objavljamo tudi nekaj razpisov.