Ja, ker sam tako želim …
Uvodnik
To je edini dokončni odgovor na vprašanje: Kaj mi je tega treba bilo? To je odgovor, ki si ga iz globin naših bitij želimo slišati vedno znova in znova. Kot stalno ponavljajočo mantro našega življenja. Kako odrešujoč, osvežilen, optimističen in navdahnjen je ta kratek odgovor na vse, kar bi nas kdor koli kadar koli utegnil vprašati. Samo to si v življenju želimo odgovarjati, vedno znova, z nasmehom na obrazu in zvezdicami v očeh. Vse drugo je le pot do stanja duha, ki si ga želim doseči, pot do odrešilne besedice JA, ki odpira vrata v nov prostor izjemnosti življenja.
Ja, ker sama tako želim. To je edini dokončni odgovor hčere, ki z izjemnimi rezultati študija drvi izjemnemu življenju naproti: "Uresničujem svoje sanje in nič me na tej poti ne more ustaviti," mi z dejanji sporoča hči, ki v ognju študija včasih ne vidi in ne sliši. Nič mi ni "treba" narediti, saj je na poti med zvezde, kjer spijo njene sanje, na poti v njeno izjemno življenje …
Ja, ker sam tako želim. Je edini dokončni odgovor kandidata vodniške šole Agencije Oskar, vrhunskega športnika, ki žarečih oči vedno znova presega svoje omejitve in odkriva vedno nove presežke in sposobnosti. Kandidat se izpostavlja "izobraževalnemu vetru", ki ga popelje prek pojmovnih meja, saj se le-temu prepušča, mu zaupa in ve, da ga, četudi gre za vihar, vodi v uresničitev njegovih sanj. To je edini odgovor, ki ga prek na videz neprehodnega močvirja žarečih oči popelje na njegov Olimp, v njegovo izjemno življenje.
Ja, ker sam tako želim. Je edini smiseln odgovor svetovnega popotnika, ki ne potuje zaradi tistega, kar plača, in Ve, da ne more plačati tistega, zaradi česar potuje. Noben drug odgovor ne more piti vode, ko pod vročim žgočim soncem ure za uro hodi po puščavi ali se je ure in dneve pripravljen voziti po prašnem makadamu vzhodnega Tibeta, raziskovati civilizacijska razpotja severnega Laosa ali se po blatnih poteh prebijati do aboridžinskih plemen zahodne Papue … in je ta v to pripravljen vložiti svoj dragoceni prosti čas in denar!
Ja, ker si to sama želim. Je edini odgovor sopotnice, ki je kdor koli izmed nas na planetu Zemlja in želi biti glavna igralka v izjemnem življenju, zaveda pa se, da so "prava" potovanja najboljši vadbeni poligon na poti k sebi. Ve namreč, da je drugačnost potovalne dežele le vzvod, ki sproža njeno glavno igro na poti k samospoznavi. Ve, da jo nagajiv in nepredvidljiv potovalni veter izpostavlja življenju, ki se mu želi zaupati in prepustiti … Le to ji omogoča biti glavna igralka, le tako lahko spodbudi notranjo inspiracijo, ki jo edina lahko vodi v izjemno življenje. Kajti potem postane vseeno, ali je izjemno življenje blago ali ostro, ali je lahko ali težko, prijetno ali neprijetno!
Ja, ker si tako sam želim. Je dokončni odgovor tistega, ki vstopi v reko, ker jo želi prečkati in se ne vprašuje o tem, ali je voda topla ali mrzla.
Za srečo in izjemno življenje ni dovolj ne prisila in ne zunanja motivacija. Do nje nas popelje le notranja inspiracija, ki nas na pot k sebi lahko edina preseže čez meje obstoječega, v tisto "nekaj več", za kar je vredno živeti. Tudi danes. Notranja inspiracija izvira iz nas. Poganjajo jo sanje. Zanje je vredno živeti. To pa je velika novost na planetu Zemlja, ki jo človek do današnjih časov ni upal niti sanjati.
A kako se naučiti ustvarjati sanje, ki presegajo obstoječo resničnost? Najprej se odločimo, da je to sploh mogoče. Potem začutimo notranjo inspiracijo in se ji skušajmo prepustiti. Odprimo se novim možnostim in sanjam ustvarimo prostor. Potem sanjamo, znova in znova, dokler ne najdemo sanj, ki jih želimo živeti. Potovanja so le najboljši poligon za preseganje obstoječega in ustvarjanje lastnih sanj.
Gotovo se na poti znajdemo v na videz brezizhodnem močvirju. Takrat poiščemo sočloveka, ki mu zvezdice sijejo iz oči. On nas iz močvirja popelje na naš Olimp, prižge ogenj v naših očeh, da bomo drugim prižigali ogenj v njihovih očeh. Naj bo to naš smisel in poslanstvo, s katerim ustvarjamo izjemno prihodnost.
Če vas vprašajo, zakaj, jim povejte: … ŽELIM.
Srečno.
OSKAR SAVARIN
