Vsebina časnika Šolski razgledi številka 4/2013

Toliko je bilo že zapisano o njej. Zmeraj znova je njegova muza in na dan vrejo novi in novi stihi, na platno se rišejo nepozabne podobe, ki bi brez nje v ozadju ne bile popolne.

Ženska. Ne bi nas bilo brez nje, ničesar ne bi bilo.

A tudi brez njega nas ne bi bilo. Ona ga občuduje. Zanjo je on ta neusahljivi vir navdiha, zanj in zaradi njega zmore več. Skupaj izpolnita in oplemenitita svoje življenje in podarita novo. Novemu moškemu, novi ženski ... In mesec, ki se začenja, je že dolga leta žensko oznamovan. Seveda ima to zgodovinsko podlago. Pa še pomlad trka na vrata. Pomlad in prebujenje tudi ...

Ženske, naj bo v dnevih, ki prihajajo, ob vsem drugem še kanček prazničnega pridiha. To vam želimo iz uredništva Šolskih razgledov, in sicer skupaj s 25-letnim Markom Kernom, ki nam je ponudil v objavo del svojega fotografskega opusa. Za vas tokrat moški, ki jih je mladi mož ujel v objektiv med svojimi potepi po svetu ...

Boj, ne prilagajanje

Uvodnik

Stavke in demonstracije so v zadnjih letih spet pogostejši pojav tako doma kot tudi po svetu. Na te dogodke sem postal še bolj pozoren, odkar svet pesti gospodarska kriza pa tudi politična in moralna. Ugotavljam, da stavke in demonstracije praviloma niso uspešne, oblast pa uresniči svoje načrte. Menim, da se to dogaja zato, ker protestniki in stavkajoči ne zmorejo več vztrajati do izpolnitve svojih zahtev … Kaj še meni Robert Šupe?

»Klik za več!«

Novi bruci na pohodu

Informativnim dnevom ob rob

… Zakaj bi morali oni tuhtati o tem, ali se lahko zgodi, da bodo zaradi pomanjkanja denarja prikrajšani za kakovost; ali celo o možnosti, da bi se študij nenadoma prekinil? Vse to se ne le njim, temveč večini ljudi, za zdaj zdi samo teoretična možnost. Res zanimivo – navadili smo se na zapiranje tovarn, ki so bile še pred nekaj leti uspešnice, pravkar nam napovedujejo, da lahko zaradi pomanjkanja denarja začno zapirati bolnišnice, le pri šolah tega (še) ne jemljemo resno ... Preberite razmišljanje Jasne Kontler Salamon. Več v ŠR!

Odstop Petrovega naslednika

Komentar

Predmet ostrih kritik je tudi papeževo zavračanje spolne vzgoje v šolah. V enem od svojih govorov izpred dveh let je namreč izrazil nasprotovanje temu, da so v nekaterih evropskih državah otroci prisiljeni obiskovati v šolah pouk, katerega obvezni del je tudi spolna vzgoja. Ta obveznost je po njegovem prepričanju velika grožnja verski svobodi staršev, ker gre za pouk, ki je le navidezno nevtralen, saj v resnici posreduje otrokom takšna pojmovanja osebe in življenja, ki so v nasprotju s krščansko vero in zdravim razumom. Da otroci pri spolni vzgoji v šoli slišijo tudi razlage, ki niso v skladu s katoliškim naukom in cerkvenimi stališči, ne gre dvomiti; veliko vprašanje pa je, ali je tisto, kar slišijo, res v nasprotju z zdravim razumom. Ali ni morda prav nasprotno? Tako se sprašuje Zdenko Kodelja.

»Klik za več!«

V drugo galaksijo

»Kazen mora bit', kazen je vzgojna.«

Vsaka uspešna vzgoja je povezana z avtoriteto, hkrati pa mora učitelj storiti vse za to, da se je otrok sposoben postopno oddaljevati od njegovega vodenja in samostojno prevzemati odgovornost za moralne odločitve, za kritično razumevanje sveta in za nadaljnje izobraževanje. Dejstvo pa je, da je trenutno vzgojna funkcija šole na dnu, saj je bila učiteljem postopno in sistematično odvzeta pedagoška avtonomija ukrepanja »tukaj in zdaj«. Zamenjala jo je pravniška logika, učitelji v strahu pred formalno-birokratsko-postopkovnimi napakami velikokrat raje ne vidijo, kot pa ukrepajo oz. ukrepajo popolnoma v skladu z obstoječimi predpisi (ki so – mimogrede – popolnoma neživljenjski) … Razmišlja in opisuje izkušnjo s »snežnim absurdom« Jožica Frigelj. Več v ŠR!

Klasičen življenjepis je preteklost

Kar sem, znam unovčiti – sem to, kar iščete!

Ozaveščanje mladih o vlogi in pomenu aktivnosti v šoli in zunaj nje bi moralo postati eno izmed vodilnih motivov v vzgojno-izobraževalnem procesu. Prispevek k prepoznavnosti šole, sodelovanje na tekmovanjih, natečajih, v delavnicah, pri predstavitvah, nastopih, tečajih in pri drugih prostovoljnih aktivnostih je namreč tudi naložba v vsakega posameznika in temelj njegove strokovne ter osebnostne prepoznavnosti. Pomembnosti spretnosti, znanja, socialnih kompetenc, ki predstavljajo dodano vrednost, pa se mladi žal ne zavedajo in učiteljeva naloga je, da jim pomaga to prepoznati. Danes temu rečemo, da si tako ustvarjajo in pridobivajo reference, s pomočjo katerih so konkurenčni. Zakaj mladi pomena te referenčnosti ne prepoznajo tako? Tako se sprašujeta Mojca Gornik Brodnjak in Petra Arnejčič Munda. Prepričani sta, da bi morala biti izhodišča v vzgojnem in izobraževalnem procesu zastavljena tako, da bi se mladi zavedali pomena dela, osebnostnih kvalitet, znanja, vložkov v sistemsko šolanje in tudi v tisto zunaj njega ... Več v ŠR!

Kaj je majhnost?

Opazujem razmišljam, spoznavam

Majhnost ima vsak v sebi. Tako kot ima tudi potencial. Največji paradoks je, da nam majhnost skuša pokazati, da smo veliki. Majhnost ima dobrega prijatelja. To je ego. Ego in majhnost igrata pogosto zanimivo igro, ko skupaj uničujeta potencial. Morda je moja majhnost to, da verjamem … To razkriva v svoji kolumni Žiga Vavpotič.

»Klik za več!«

Nesrečko je zdaj Srečko

Zgodbe za otroke, ki ne marajo brati

To so prav posebne navadne zgodbe za otroke, ki ne marajo brati. Zamislila si jih je in spretno zapisala specialna pedagoginja Tereza Žerdin … Osrednji lik vseh zgodb je deček Srečko, ki je zaradi slabega branja nesrečen, torej neSrečko. A vendar se dečko prebije skozi knjigo, seveda čez številne preskušnje, premaga veliko ovir, na koncu pa postane srečni Srečko – sošolci se mu pri branju namreč prav nič več ne smejijo in tudi ga ni več strah brati glasno … Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Pišemo o priložnostnem učenju za vse in vsakogar, kjer koli in kadar koli. Zanima nas, ali deklice in dečke pri pouku naravoslovja obravnavamo enako (in ali bi jih morali), znašli smo se v krogih, posebnih krogih – tam učenci mentorje doživijo osebno in si jih ne dovolijo razočarati. Vstopamo v življenje samotne popotnice Alme Karlin. Smo v drugem polčasu – Levazleve ga začenja s policistom in sklene s Prešernom. V minianketi se ukvarjamo s pedagoškim poklicem in spolom, v rubriki Uglašeno z žensko – nekoč z veliko manj pravicami kot danes, zdaj enakopravno in bolj obremenjeno. Pišemo o življenjski usodi novomeškega gimnazijca in slovesnosti ob dnevu spomina na holokavst. Z Manjo Žugman Širnik se podajamo po stopinjah poljskih vladarjev, spremljamo tudi dedka in babico, ki sta iz dneva v dan bolj navdušena nad sodobno tehnologijo. Starši dvojčkov razmišljajo, da bi ju dali v ločena razreda, naša strokovnjakinja pa komentira njihovo odločitev. Še zadnjič nasveti, kako se učiti matematiko. Poudarjamo, kako pomembno je (in zakaj) izobraževanje učiteljev o procesih inkluzije. Tudi vi menite, da brez strasti ne gre? V igralskem poklicu in še marsikje res ne. Alisa bo kmalu brucka in če ji bo šlo po načrtih, bo študirala biopsihologijo. Morda boste dobili odgovor na vprašanje, koliko dopusta vam pripada, če … Predstavljamo nove knjige, spominjamo se pusta, v Športnem pogledu je spet beseda o teatru absurda, tu so še Spominčice s šolskih vrtov, čečkalčki in za konec – Viktor!

Ne prezrite

V rubriki Obnovljivi viri in učinkovita raba energije za vas spodbudne izkušnje primorskih občin, predstavljamo novosti založbe Izolit, zvedeli boste tudi, kaj vam ponuja založba Obzorja, Šola za ravnatelje pa napoveduje skorajšnji II. znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju ... Vse to, za vas, ob razpisih za delovna mesta in številnih zanimivih člankih …