Vsebina časnika Šolski razgledi številka 20/2012

On slika, rezbari in zbira jaslice z vseh koncev sveta. V regalu ob steni so zložene škatle od tal do stropa in v vsaki je ena različica jaslic ... – Tako smo brali v našem časniku marca letos, ko smo v rubriki Kako so se likali predstavljali zakonca Svetina, medijska sopotnika izobraževanja in kulture (ŠR 6/2012). Vse, kar je v teh skrivnostnih škatlah, bo v prihodnjih dneh pri Svetinovih oživelo. Njihov že tako topel in prijazen dom v ljubljanski Šiški bo, kot vsako leto v tem času, preplavila posebna domačnost; takšna, ki jo pričara več deset jaslic, narejenih izpod spretnih rok različnih priznanih in povsem neznanih mojstrov. Prinešene so z bližnjih in daljnih koncev sveta, ustvarjene v različnih tehnikah in iz različnega materiala. Med njimi je precej takšnih, ki jih je Janko Svetina skrbno in s pretanjenim občutkom izdelal sam ali pa so njegovi zamisli natančno sledili drugi. Res, imenitne so, prav neverjetne. Lesene figurice izpod Jankovih prstov so kakor žive, nežne so in na otip je skorajda čutiti njihovo dihanje in utrip srca. In koliko ljubezni ter miline izžarevata krhki prosojni figuri, po Jankovi zamisli ustvarjeni v steklu ... Oživele bodo tudi klekljane in kvačkane jaslice, glinene, takšne iz slame, kamna, iz kapnikov in koral, iz rogovja in še in še ... Skratka, zbirateljstvo ne pozna meja in prav vsako izraža zbirateljevo veliko ljubezen. V teh Šolskih razgledih jo Janko Svetina deli z nami. In če gre za zbirko jaslic, torej drobnih figuric, ki so v mnogih okoljih, povečini zahodnega sveta, polne posebne simbolike, je ta ljubezen res neizmerna. V tem prazničnem obdobju leta naj se do konca razplamti in razbohoti. Tako močno, da je bo dovolj za vse prihajajoče leto!

Kako razmišljati

O patriotizmu

Tako intuitivno kakor tudi teoretično lahko patriotizem definiramo kot ljubezen do domovine. Pravzaprav gre za enega od redkih pojmov na področju državljanske vzgoje in politične teorije nasploh, pri katerem obe pojmovanji, teoretično in intuitivno, precej sovpadata. Kljub neposrednosti in neprotislovnosti te opredelitve so razprave o patriotizmu vse prej kot neproblematične: odnos do patriotizma namreč ni nič kaj preprost in enoznačen, saj velja – tako zgodovinsko kakor tudi teoretično – za enega od najbolj protislovnih konceptov v politični teoriji nasploh. Razmišlja Mitja Sardoč.

»Klik za več!«

Ne pristajam!

Pismo ministru Žigi Turku

Tako kot večini naših delovnih ljudi je ob zadnjih napovedanih ukrepih vlade zavrelo tudi meni. Že več kot 37 let sem zaposlena v vrtcu in delam kot vzgojiteljica. Delo z majhnimi otroki je moje poslanstvo, ki me je vedno izpolnjevalo in radostilo in me še tudi zdaj. To se odraža na otrocih, ki so mi zaupani, in na zadovoljnih starših. Vzgojiteljsko delo ni lahko in zahteva pravega človeka, naklonjenega otrokom in delu z ljudmi, strokovnega in pripravljenega na nenehno izobraževanje. Tako Hetti Kovač, ena od mnogih strokovnih delavk, ogorčenih nad predlogi za varčevanje na področju predšolske vzgoje … Več v ŠR.

Zaprisežena učiteljica in lutkarica

Predstavljamo Ado Bačar

Na pogovor je prišla otovorjena s plakati, lutkami, revijami, časopisnimi članki, z vsem, o čemer je menila, da nam bo bolje osvetlilo njeno delo. V učilnici smo pripravili pravo malo razstavo in ko smo vklopili diktafon, kamero in fotoaparat, je začela pripovedovati.

Nastal je zapis, vir dragocenih podatkov o začetkih lutkarstva na naši šoli in hkrati pričevanje, iz katerega veje neizmerna življenjska energija, ki jo sogovornica izžareva … Pod besedilo je podpisana Nives Vidic.

»Klik za več!«

Med pravljico in stvarnostjo

Cádiz–Šturje–Hrastnik

Muzejska zbirka lutk v Cádizu na jugu Španije je Lidijo Tavčar spodbudila k nastanku tega prispevka. Takole piše: »Ta španski kompleksni muzej z arheološko in likovno zbirko ima od leta 1978 v drugem nadstropju razstavljeno tudi lutkovno zbirko, tako imenovano La Tia Norica, ki je izbor izjemne ljudske dvestoletne lokalne gledališke tradicije. To kulturno dediščino bi prav gotovo zob časa pogubil, kajti v 60. letih 20. stoletja je zanimanje za tovrstno ustvarjanje začelo usihati, če ne bi država pravočasno poskrbela za nakup zbirke in sponzorirala restavriranja lutk in rekonstrukcije scen.« In kaj povezuje tri mesta, omenjena v naslovu?

»Klik za več!«

Imate čarobno palico?

Kako vzgajati

Morda je niti ne potrebujete. Morda je težava v tem, da jo vse preveč staršev išče, na drugi strani pa je vse bolj idealizirana in so iskalci že vnaprej obsojeni na neuspeh. O čem govorimo? O vzgoji. O tej tako zahtevni nalogi, ki ji je danes kos vse manj in manj staršev.

Po navadi se pri govorjenju o pravilni vzgoji kmalu ustavimo pri pojmu meja. Po definiciji gre za zbirni pojem družinske rutine, običajev, nalog, obveznosti. Če so bile še pred nekaj desetletji meje jasno določene, so zdaj vse bolj zabrisane. Vsaka družina se običajno sama spoprijema s postavitvijo meja. Pri tem je izredno pomembno tudi dejstvo, da je bil nadzor včasih zunanji, zdaj pa otroke vse bolj učimo odgovornosti in od njih samih pričakujemo, da bodo iz nje tudi izhajali, še preden si bodo upali storiti kaj narobe. Več v ŠR, v prispevku Anamarije Mežan.

»Prijateljevati« ali ne

Tereza Žerdin odgovarja

Sem mlada učiteljica in tako kot mnogo mladih imam tudi sama facebook. Ker delam v šoli, ki je precej oddaljena od mojega prebivališča, me dijaki do zdaj niso toliko poznali. Zdaj pa me je neki učenec našel na facebooku in tako imam vsak dan več prošenj za njihova prijateljstva. Znašla sem se v dvomu, ali je prav, da jih sprejmem. Zdi se mi namreč, da bi jih s tem preveč spustila v svojo zasebnost, ker menim, da bi odnos učitelja in učenca moral vendarle biti malo bolj formalen. Po drugi strani pa nekateri moji kolegi vendarle sprejemajo dijake … Kaj svetuje učiteljici naša strokovnjakinja, preberite v ŠR!

S katom v nov začetek

Tako v novo leto v Jemnu; kako pa na Poljskem, v Indoneziji, Tuniziji, Španiji?

Maja Sotenšek, umetnostna zgodovinarka, zaposlena v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, natančneje na Fužinah, je ne le pravcati knjižni molj in ljubiteljica vsega lepega, pač pa tudi popotniška duša. Že v vsakdanjem življenju je, odkar pomni, razpeta med Piranom in Ljubljano, pa tudi sicer komaj mine kak mesec in celo teden, da je ne bi kam zaneslo – mimogrede se zapelje na ogled čedalje bolj razvpitih bosanskih piramid, se potika po Reziji in Benečiji, raziskuje Istro ali pa mora vsaj do Kamniške Bistrice ali ob sončnem vzhodu na vrh Magdalenske gore ali Šmarne. Seveda se rada poda na Orient, Bližnji in Daljni Vzhod. Jemna se zelo rada spominja. Kako je bilo tam med novoletnimi prazniki, preberite v ŠR. Oglašajo pa se nam tudi Manja Žugman Širnik, Ana Jelinič, Vita Lunežnik in Vesna Selan Kure, vsaka z drugega konca sveta …

Kaj še smo pripravili za vas?

Z našo devetletno šolo smo na dobri poti　– to potrjujejo rezultati priznanih mednarodnih raziskav.　Univerza teče novi krog – in kaj ima opraviti z njo　črni teloh? Ne bo prvič v zgodovini, da bo fašistoidno politiko premagala kultura upora – zato: čas je　za prisebnost in　za malo dostojanstva! V kurniku brez petelina vlada anarhija – ja, tudi to je　Simbioz@.　Poznate jogijski položaj na petah　– vadžarasano? V prihodnjih dneh vam bo lahko zelo koristil. Objavljamo tudi pismo mame, ki je odločno proti napovedanim posegom v vrtčevski vsak dan, kajti ti bi povzročili predvsem to, da bi vzgojiteljice postale varnostnice, vrtci vzrejališča otrok, vrtčevski kurikulum pa le še španska vas. Računanje ni igra, zato opozarjamo, da so pomembne vaje, vaje in še enkrat　–　vaje. Žiga Vavpotič verjame Majem. Zakaj in kaj? V tokratni kuhariji, preprosti in igrivi, meljemo, mesimo in pečemo　– smehce, vesele hlebčke. List iz dnevnika, pravzaprav pregled iztekajočega se leta, je tokrat izpod peresa absolventke psihologije, naše dobre znanke, ki se nam je od　zime do poletja redno javljala iz Berlina. Za vas smo pripravili še minianketo, informacije o knjigah, ki so pravkar izšle, spet so izvirni naši in vaši čečkalčki, objavljamo tudi še precej　dobrih in lepih prazničnih želja različnih združenj in ustanov, seveda tudi Tristanovo, ki že pri šestih mesecih ve, kaj je pot za vse nas: Imejmo se radi!

 

Z ljubeznijo v novo in srečno 2013
iz uredništva Šolskih razgledov

vam želimo s pesmijo Hafisa (1320–1389), sufijskega mojstra, velikana pesniške besede z Orienta, najbolj priljubljenega perzijskega pesnika …

NOCOJ BO GOVORA O LJUBEZNI

in jutri zvečer prav tako.
Pravzaprav
ne vem za nič bolj primernega,
o čemer bi lahko govorili,
dokler ne bomo
umrli!