Kako razmišljati

O patriotizmu

… V svoji dolgi zgodovini je bil odnos do patriotizma praviloma ambivalenten, denimo rimski poet Horacij ga je označil kot najvišjo obliko političnega sentimenta, saj je v Odah zapisal: »Sladko in častno je umreti za svojo domovino.« (Dulce et decorum est pro patria mori.) Na drugi strani so Lev Tolstoj, Mark Twain ter številni drugi literati, denimo Oscar Wilde, patriotizem opredelili kot nekaj nemoralnega in vprašljivega, kot vrlino zlobnih ter poslednje zatočišče podležev.

Kljub temu da je zagovor patriotizma vse prej kot neproblematičen, njegova kritika pa vse prej kot enoznačna, ohranja patriotizem vse od Habermasove artikulacije »ustavnega patriotizma« status resnega akademskega fenomena. Hkrati je na empirični ravni patriotizem vse od terorističnih napadov 11. septembra 2001 v New Yorku ter 7. julija 2005 v Londonu tudi v središču razprav o vlogi in pomenu javnega šolanja v procesu kultiviranja patriotizma kot tudi omejitev in možnih zlorab patriotizma. Kako torej razmišljati o patriotizmu?

Zakaj je potreben

V sklopu zahtev po kultiviranju patriotizma različni avtorji izpostavljajo štiri argumente oz. motivacijske impulze, zakaj je patriotizem potreben in nujen, in sicer t. i. integracijski impulz, redistributivni, kompenzacijski in impulz odgovornosti. /…/

Njegova anatomija

Na podlagi teh argumentov se v sklopu razprav o patriotizmu pojavljata različni pojmovanji patriotizma, in sicer t. i. ekstremni patriotizem ter zmerni patriotizem. /…/

Kritika

Tako kot zagovor patriotizma je tudi njegova kritika vse prej kot preprosta in enoznačna, saj vsebuje vrsto ugovorov in očitkov. V samem izhodišču je kritika patriotizma osredotočena okrog problematike njegovega moralnega statusa. Če ga zagovorniki upravičujejo kot najbolj elementaren odnos posameznika do politične skupnosti, katere član je (kot obveznost ali kot dolžnost), ali kot temeljno državljansko vrlino, ga njegovi kritiki označujejo za moralno zgrešenega, teoretično pomanjkljivega ter zastarelega in nezadostnega ali celo politično nevarnega. Ugovori in očitki, ki so del te kritike patriotizma, izpostavljajo, da patriotizem ni vrlina, temveč napaka ter da je patriotizem v sodobni pluralni družbi nepotreben in ga je treba nadomestiti s katero od drugih državljanskih vrlin, denimo s strpnostjo.

/…/

Kako naprej

Predstavljena problematika kaže na to, da ostajajo tako zagovorniki kot tudi kritiki patriotizma na različnih bregovih glede moralnega statusa patriotizma, glede utemeljitve patriotizma in tudi glede kultiviranja patriotizma v javnem šolanju. Prav zaradi tega se je tako pri zagovornikih kot tudi pri kritikih patriotizma težko znebiti občutka, da je na obeh straneh razprave vključen avtopilot, ki sicer vodi smer razprave, a zgreši samo bistvo, saj zagovorniki patriotizma le-tega pogosto nekritično zagovarjajo, kritiki patriotizma pa ga praviloma razvrednotijo z očitkom o njegovi moralni inferiornosti.

Temeljni problem razprav o patriotizmu torej ni, da ostajajo različna vprašanja o tej problematiki neodgovorjena, temveč da … Več v ŠR!

Dr. MITJA SARDOČ