Vsebina časnika Šolski razgledi številka 19/2012
December je obarvan s prazniki. Nekateri že praznujejo, drugi še bodo. Miklavževo je za nami, mnogi so že prižgali prvo svečko na adventnem venčku, zdaj bo na vrsti druga. Mi pa smo letos adventne aranžmaje občudovali že veliko prej, in sicer v sklopu tedna poslovnih priložnosti za hortikulturo, ki ga je sredi novembra pripravil Biotehniški center Naklo. Bogati teden so začeli s tekmovanjem mladih cvetličarjev. Pomerili so se v izdelavi adventnih aranžmajev. Sodelovale so vse šole iz Slovenije, ki izobražujejo za program hortikultura (cvetličar, vrtnar in hortikulturni tehnik). Prispelo je 15 različnih adventnih aranžmajev in venčkov, bili so eden lepši od drugega. O tem se lahko prepričate sami, saj jih za vas objavljamo tudi v tej številki Šolskih razgledov. Prav vsi so vredni občudovanja, njihovi ustvarjalci pa vse pohvale. Najbrž boste tudi vi našli svojega favorita; zagotovo pa boste dobili sveže zamisli in navdih, da ustvarite nekaj povsem svojega. Kakor koli – občudujte, ustvarjajte, prepustite se prazničnemu pričakovanju ...
Ne le brezzobi tiger
Uvodnik
Včasih slišim med učitelji in ravnatelji, da bo v šolo prišla inšpekcija, da je treba to in to še urediti, imeti vzorno napisane priprave, ravnatelji urejeno administracijo, sicer bo lahko šola kaznovana ali se bo o njej vsaj govorilo, da je slaba … Slišim tudi povsem nasprotna mnenja, kaj pa potem, če pride inšpekcija, saj nam nič ne more, je le »brezzobi tiger«, ki nima pravih inštrumentov za kaznovanje. Ali pa celo mnenje, da je inšpekcija sama sebi namen, da so inšpektorji ljudje, ki nimajo stika z realnostjo, ki se dogaja v vrtcu, šoli … Janez Mežan piše, kako je v resnici.
»Klik za več!«
Ne slepimo se
Posegi v standarde in normative bi ogrozili kakovost šole in še poslabšali odnose v njej
Slovenska šola zdaj ni v tako dobrem stanju, da bi prestala večje posege, ne da bi ob tem tvegali poslabšanje njene kakovosti. Še posebno pa po besedah dr. Kristijana Muska Lešnika ne smemo poslabšati razmer, ki vplivajo na psihosocialne razsežnosti šolanja, saj so te že zdaj problematične. Sekundarne analize mednarodnih raziskav Pisa, Timss in Pirls, ki jih je opravil v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom, sicer nosilcem teh študij, so namreč pokazale, da imajo naši otroci manj radi šolo kot evropski vrstniki. In ta odnos se iz leta v leto slabša …
»Klik za več!«
Ranljivi
Dolgotrajno bolni
V razredu, katerega razredničarka sem, so učenci verbalno napadli kronično bolno deklico. Tak napad sem najlaže ustavila tako, da sem pred otroki izpostavila svojo izkušnjo kronične bolezni. V hipu je nastala tišina. V bolni deklici pa sem v trenutku začutila veliko olajšanje. To olajšanje mi je potrdila pozneje na govorilnih urah tudi njena mama. Od takrat nikoli več ni bilo takšnega pogovora med vrstniki. Celo nasprotno, nekatere sošolke so se ji veliko bolj približale in ji želele pomagati.
Karmen Bizjak Merzel med drugim o pozitivni izkušnji, ki jo bodri, da obstaja način, kako pomagati mladim bolnikom …
Širše odprta vrata?
Šolsko svetovalno delo
Pod razmislek o zahtevani izobrazbi svetovalnih delavcev v sistemu vzgoje in izobraževanja je v imenu Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani podpisana dr. Petra Gregorčič Mrvar. Opozarja, da vnaprej ne gre nasprotovati odpiranju možnosti za zaposlovanje novih strokovnih profilov kot šolskih svetovalnih delavcev, vendarle pa mora biti njihovo zaposlovanje strokovno utemeljeno in v skladu z doktrino svetovalnega dela, ki smo jo sprejeli v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu in je utemeljena s teoretskim in empiričnim raziskovanjem ter zakonskimi določbami …
E-knjiga
E-prihodnost knjižnic in založb
Številke kažejo, da je ameriški trg dvajsetodstotno preplavljen z e-knjigami, z nekaj manj odstotki mu sledi britanski. Tukaj se lahko že kar ustavimo, saj je anglosaški trg edini, ki ima to področje zares razvito. Omenjenih odstotkov še zdaleč ne dosegajo druge evropske države. Tako ima, denimo, Nemčija le dva odstotka izmed vseh izdanih knjig takšnih, ki jih bralci lahko dobijo v e-obliki. Kaj pa pri nas? Piše Anamarija Mežan.
»Klik za več!«
Vrtci »po meri« otroka?
Ob Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih
Zdi se, da Vlada Republike Slovenije znova in znova išče rešitve, kako varčevati na račun otrok in mladih. To pot se je s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih (23. 11. 2012), ki niti ni bil posredovan v širšo strokovno razpravo, lotila najmlajših otrok in vrtcev. Vse to je prav v nasprotju s trendi razvoja vrtcev v Evropski uniji in ZDA v zadnjih desetih, petnajstih letih ... To med drugim ugotavlja in utemeljujejo dr. Janez Krek, predsednik Nacionalne strokovne skupine za pripravo Bele knjige, in avtorice besedila za vrtce v Beli knjigi. Objavljamo njihov zapis, ki so ga pripravili kot odziv na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih. Namenjajo ga javnosti z eno samo željo, in sicer da predlagatelj ponovno razmisli o predlaganih ukrepih, upoštevajoč dejstvo, da se neugodni posegi v sistem vzgoje in izobraževanja za najmlajše otroke praviloma kažejo šele čez deset let in več.
Naši nasveti
Strokovnjakinja Tereza Žerdin odgovarja
Naš otrok obiskuje drugi razred osnovne šole in ima letos novo učiteljico. V šolo rad hodi, je zelo uspešen, najraje ima matematiko. Učiteljica je v razredu povedala, da bodo letos računali (seštevali in odštevali) do dvajset in več, toda brez prstov. Lanska učiteljica je dovolila uporabo prstov in doma smo že med poletnimi počitnicami (na otrokovo željo) računali do petdeset ali več, pri tem pa si pomagali s prsti. Občutek imamo, da prepoved uporabe prstov otroka ovira pri računanju. Pravzaprav menimo, da otrok še nekaj časa potrebuje prste, da lažje usvoji računanje. Po drugi strani nam je nerodno, da bi s svojimi nasveti učili učiteljico, kako naj poučuje. Kaj predlagate?
Zoper nizko samopodobo
Predstavljamo »zdravilo«
Profesorica Aliana Moscatello – v gimnaziji, strokovnih in poklicnih programih ter tudi v nižjem poklicnem izobraževanju na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani poučuje sociologijo in družboslovje – je prepričana, da zaupanje dela čudeže. To pa se pridobi s časom, ko dijaki spoznajo, da se lahko zmeraj vrnejo, da lahko poskusijo znova, četudi so ga polomili ali so neuspešni. Kaj vse je še povedala? Z njo se je pogovarjala Mojca Zupan.
»Klik za več!«
Kaj smo še pripravili za vas?
Naša kolumnistka je odločena: NE združevanju ACS v Nacionalni inštitut za razvoj izobraževanja, NE za ne-dialog. Ob vsesplošnem varčevanju brez finančnih ocen snujemo spremembe, ki bi maturo podražile; zato rotimo: Predvsem brez naglice! Opozarjamo, naj prevlada razum in ohranimo dobro predšolsko vzgojo. Učiteljica opisuje, kako se je spoprijela z izzivom – v razred je namreč dobila učenca s sladkorno boleznijo. Objavljamo zanimivo paberkovanje ddr. Barice Marentič Požarnik po njeni bogati poklicni poti. Zakaj naš mladi kolumnist ne bo več priden? Polona Toplak svoj list iz dnevnika sklene s pesmijo odvisnika od nedovoljenih drog, ki se v komuni pripravlja na novo, svetlejšo pot. Tu je še skok v Kobarid in Simbioz@, v rubriki Uglašeno pa spet zanimivi namigi. Spet kuhamo in zdravnica Majda Samastur je navdušena nad ohrovtovo juho in »palačinko« iz čičerike. Še pridih Indije, srečanje z mlado Italijanko, ki pozna polko in potico, odkrivanje planinske dediščine, spomin na Rudolfa Cvetka, ki je osvojil prvo slovensko olimpijsko medaljo, in sicer v boju s sabljo, objavljamo tudi obvezno branje pred božičem – morda prinaša idejo prav za vas. Tu je še modrovanje petletnika s Škofljice, čečkalčki so tudi tokrat z nami …
Ne prezrite!
Vabljeni na že tradicionalni posvet v Črenšovce, Šola za ravnatelje napoveduje že drugi znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju, Zveza slovenskih glasbenih šol objavlja razpis nagrad in priznanj Frana Gerbiča za leto 2013, k sebi vas vabi Slovenski planinski muzej, predstavlja se Arnes, ki je med nami in nas povezuje že 20 let, objavljamo še nekaj drugih razpisov …
