Ne slepimo se
Posegi v standarde in normative bi ogrozili kakovost šole in še poslabšali odnose v njej
Ob varčevalnih ukrepih se je vnela prava podatkovna vojna med šolskim ministrstvom in sindikatom, v jedru katere so bili standardi in normativi – in primerjava domačih s tujimi. Mednarodne primerjave šolskih sistemov so seveda problematične, saj večinoma ne upoštevajo posebnosti posameznih ureditev, zaradi česar so celotna podoba in deli šolskega sistema izkrivljeni. Ker lahko glede na dogajanja v zadnjih mesecih najmanj domnevamo, da bo ministrstvo vsaj skušalo poseči v ustroj našega šolstva (za zdaj breme varčevanja sicer prenaša na ravnatelje in direktorje zavodov), je zelo pomembno ugotoviti, kakšno je resnično stanje pri nas in kaj to pomeni v primerjavi z drugimi razvitimi državami. S tem namenom se je dr. Kristijan Musek Lešnik lotil analiz podatkov Eurostata, domače statistike, študij Key Data on Education in Europe 2012 in Education a Glance 2012 (OECD), omrežja Eurydice … Kaj se je izkazalo? Normativov, povezanih s številom učencev v oddelkih, ni več mogoče povečevati – če ne želimo resno ogroziti kakovosti pouka .../…/ Dr. Kristijan Musek Lešnik poudarja, da mednarodne primerjave niso povsem merodajne, ker podatki različnih držav niso povsem primerljivi, celo slovenski podatki za različna leta niso primerljivi med sabo. Zato je pomembno natančno preučiti vse podatke in ne izrabljati le tistih, ki so nam bolj všeč. Študije tako skrivajo še mnogo ugank, ki jih je treba razrešiti. V Eurostatovi statistiki tako lahko najdemo vsaj eno nelogično spremembo. Z vpeljavo devetletke smo v letu 2003/04 dobili v vse prve razrede dodatnega učitelja, a razmerje učenci/učitelj se v istem letu poslabša!
Omenjena analiza primerjalnih študij je po ugotovitvah sogovornika pokazala, da naši učitelji spadajo med tiste, ki imajo najnižjo pedagoško obveznost – precej nižjo od povprečja 21 evropskih držav in držav OECD. Strokovnjak pravi, da …/…/
Strokovnjak je sklenil, da slovenska šola zdaj ni v tako dobrem stanju, da bi prestala večje posege, ne da bi ob tem tvegali poslabšanje njene kakovosti. Še posebno pa po njegovih besedah ne smemo poslabšati razmer, ki vplivajo na psihosocialne razsežnosti šolanja, saj so te že zdaj problematične. Sekundarne analize mednarodnih raziskav Pisa, Timss in Pirls, ki jih je opravil v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom, sicer nosilcem teh študij, so namreč pokazale, da imajo naši otroci manj radi šolo kot evropski vrstniki. In ta odnos se iz leta v leto slabša. Glede veselja z matematiko in naravoslovjem smo povsem pri repu lestvice. V raziskavi Inštituta za varovanje zdravja HBSC (z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju) se je pokazalo, da se od leta 2001 naši šolarji počutijo najbolj obremenjene med vrstniki iz 23 držav. V šolskem letu 2009/10 nas je prehitela le Španija. A ta občutek po besedah strokovnjaka ne izhaja iz tega, da bi bila šola pretežka, bolj zaskrbljujoče se zdi, da je šolarjem očitno odveč. Pomemben pokazatelj odnosov je tudi odgovor, ki so ga učenci podali v sklopu Pise – le 30 odstotkov jih meni, da …/…/
Po besedah sogovornika odnose gotovo slabša to, da v strokovno oceno učiteljev vse bolj posegajo starši in drugi vpleteni. Tudi pravniška logika je po njegovem mnenju preveč posegla v šolo in s tem okrnila pedagoško delovanje. …Več v ŠR!
MOJCA ZUPAN
