Vsebina časnika Šolski razgledi številka 14/2012

Tokrat so nas prevzeli v verze ujeti trenutki, vtisi, občutja, spoznanja, zapisani izpod peresa tenkočutne opazovalke, ženske srednjih let, ki polno živi in doživlja svoje ustvarjalno življenje. Ne le zgodba o Perotu (iz te izvira naslov knjige), še mnoge druge, zbrane v pesniški zbirki Dobro, pa se še izboljšuje, prvencu mag. slovenskega jezika in književnosti Lidije Golc, ki poučuje na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani. Pesmi so prepredene z umetninami Andreja Kosa, ekonomista, po duši pa kiparja in glasbenika. Ustvarja predvsem v lesu, kamnu in siporeksu, preskuša pa se tudi v slikarstvu in grafiki. Tokratnim Šolskim razgledom dajejo podobo – mehko in oblo – njegove plastike, kanček okusa, ki ostaja, pa imenitni verzi. Oboje smo si sposodili iz omenjene knjige, izšle pri Mohorjevi družbi v Celovcu.

Po kaj gre šolar v gledališče?

Na odru

Polna dvorana šolarjev, čeprav glasnih, ki se veselijo gledališkega dogodka po njihovi meri in se pustijo zapeljati zgodbi in igralcem, je čudež kulturne vzgoje našega šolstva. Za predšolske otroke ima gledališče nenavadno privlačno moč. Kadar sem peljal otroke na otroško predstavo, sem vedno naletel na večinoma polno dvorano in angažirano spremljanje predstave. Otroci s svojo intuicijo najbolj nazorno kažejo moč živosti gledališkega dogodka in neobremenjeno sodelujejo z glasnim podoživljanjem, kar se v t. i. odraslem gledališču zgodi le izjemoma. Nekaj tega se je vrnilo v zadnjih letih s stand-up komedijo, vendar le v zabavljaškem žanru. Sicer glasno komentiranje največkrat izzove kakšen šššš od soseda, ki je prišel v gledališče, da bi v miru in tišini spremljal predstavo, za katero je vstopnico pošteno plačal. Piše Uroš Fürst. Več v ŠR!

Na obzorju kaj novega?

Cankarjevo tekmovanje

Vsako leto lahko učitelji mentorji za Cankarjevo priznanje v začetku julija preberemo na spletnih straneh Zavoda za šolstvo izbrano tekmovalno gradivo za Cankarjevo tekmovanje. Lanskoletni izbor komisije je bil veliko presenečenje, da ne zapišem tudi šok, ob izbranem gradivu prvenca Andreja Predina Na zeleno vejo in Andreja Makuca Oči. Kako bo letos? Kaj novega, drugačnega, sveže pozitivnega? Kaj lahko pričakujemo? Razmišlja prof. slovenščine in italijanščine Karmen Bizjak Merzel.

»Klik za več!«

Šola kot ideološki aparat države

Kolumna

Danes menda vemo, kaj je bil fašizem, in zato je žaljivo kogar koli, ki zagovarja nacionalizem, rasizem, politični biologizem ipd., imenovati fašist ali nacist. Toda takrat, ko je fašizem nastajal in, seveda, še bolj po tem, ko je prišel na oblast, so ti izrazi bili pozitivni in so označevali domoljube in občemu dobremu predane ljudi. To pa je bilo mogoče šele po tem, ko je šolstvo kot ideološki aparat države postalo del unificiranega sistema brez mest, s katerih bi bila mogoča avtonomna presoja. V času »konca neoliberalizma« se je mogoče bati, da nastajajo tendence k unifikaciji, monopolizaciji in redukciji demokracije, ne vemo pa še, kako se imenujejo. Vemo le, da se vse začne z monopolizacijo ali homogenizacijo šolskega sistema. Piše Darko Štrajn. Več v ŠR!

Bodi sprememba!

Pogled

Če želim pričakati upokojitev (v kolikor toliko dobrem stanju), se moram spremeniti sama. Še naprej se moram veseliti dela z mladimi, odmisliti njihove starše (nekega dne bodo spregledali, upam), sestavljavce NPZ-jev (ki kar tekmujejo, kdo bo sestavil test, ki ga bo razumelo čim manj otrok, če pa bodo preveč uspešni, jih mora moderacija sesuti), časopisne članke (v katerih učitelje blatijo, kolikor se da), vse bistroumne, ki se pokažejo na televiziji in vedo o šoli vse, saj so osnovno šolo opravili uspešno (spričeval nismo videli), in še koga.

Ponujata se mi dve možnosti: lahko zagrenjeno ugotavljam »naprej me sreča gladi ali tepi, / me tnalo našla boš neobčutljivo« ali pa se nasmehnem in si zapojem Kekčevo pesem. Druga izbira je gotovo boljša. Optimistično zre naprej Suzana Pigac Kokalj.

»Klik za več!«

Izhod iz krize je kakovostno izobraževanje in ne stavka

Prejeli smo

Moje ime je Jolanda in sem odločno proti vsaki stavki šolnikov. V žolčnih politikantskih nastopih glavnega tajnika Sviza v medijih je z naraščajočo krizo podcenjujoč in žaljiv odnos do javnosti, tudi šolnikov od vrtcev do univerze, še bolj očiten in prepoznaven. Branimir Štrukelj goreče zavaja, da so rezultati naših šol primerjalno dobri, da učiteljstva ni preveč, da dela preveč in dobro in da bi ga bilo mogoče brez resne škode obdržati takega, kot je, da v težkih časih še najmanj potrebujemo spremembe v šolstvu. Kritičen pogled učiteljice Jolande Regouc.

»Klik za več!«

Hvalnica učiteljem

O poklicu par excellence

O izjemnem pomenu dobrih učiteljev govorim in pišem že vse svoje odraslo življenje. Bila sem, sama diplomirana učiteljica in četrt stoletja to delo opravljajoč, pred leti »ministrica« za šolstvo pri ženski vladi v Delovi prilogi ONA, pred nekaj leti sem ustanovila gibanje, civilno iniciativo Kakšno šolo hočemo. Že desetletja imam enako vizijo, in sicer, kako priti do odličnih, najboljših učiteljev. Brez reform šolstva, brez uvajanja takšnih in drugačnih novih metod poučevanja, preprosto takole: Zelo zvišati plače učiteljem, ker opravljajo najpomembnejši poklic. Imeti zanje sprejemni izpit ne le iz stroke, temveč iz čustvene in socialne inteligence – ali res ljubijo otroke in učiteljevanje? – na vseh pedagoških fakultetah. In jim zaupati zares, kar pomeni, jim pustiti večjo avtonomijo pri delu z učenci. Se pravi, vrniti ugled in spoštovanje. Razmišlja Manca Košir. Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Pišemo o raziskavi o rabi računalnika med mladimi, o koristih supervizije in koučinga v vzgoji in izobraževanju in o pomenu otroških revij. Na waldorfski šoli si prizadevajo za napredno in cvetočo družbo, Zavod RS za šolstvo je podelil priznanja za kakovostno delo, v Maribor pa so se vrnili študenti Iz Istre in Dalmacije. Simbioza bo spet premikala meje, v Listu iz dnevnika pa tokrat o filmski vzgoji. V minianketi smo spraševali, kako je na šolski urnik vplivala prepoved začetka pouka pred 7.30 uro, za vas pa smo vprašali o vračanju pisnih preskusov učencem. Predstavljamo vam življenje in delo uglednega psihologa, univerzitetnega profesorja in pisatelja Vida Pečjaka. Objavljamo utrinke z dveh častitljivih obletnic mature, podali smo se na knjižni vrtiljak. V športnem pogledu pikro o teku, šoli in knjigi, modro misel pa so navdihnili prvi šolski dnevi. Tokrat smo z nami Odzivanja, redna priloga, v kateri predstavljamo pedagoški utrip z vseh koncev.

Ne prezrite!

Šola za ravnatelje vas vabi na posvet o večjezičnosti, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije vas vabi k vpisu v magistrski program managementa v izobraževanju. Mladinska knjiga predstavlja reviji Cicido in Ciciban, Fundacija Poti kulturne dediščine vas vabi v (Ne)znano zamejstvo in v Ho(s)tel Črna, podjetje PHARMA SI pa vam predstavlja kovček za prvo pomoč in vas vabi k izpitom iz prve pomoči, vabljeni pa ste tudi na nacionalno konferenco Poti do kakovostnega znanja naravoslovja in matematike.