Vsebina časnika Šolski razgledi številka 13/2012

Tokrat o – Duši slovenski. »Slovenska duša se prikazuje kot spojina žalosti in pesimizma, čeprav najdemo tudi nekaj bolj optimističnih odlomkov. Največ odlomkov, zlasti starejših, opisuje kmečko življenje, pri novejših pa so v ospredju bivanjska vprašanja. Odlomke spremljajo slike različnih slikarjev, denimo Ciuhe, Slane, Slavca, Perka in drugih. Slike so čudovito dopolnilo besedilom in skupaj z njimi tvorijo celoto. Aneju Samu moramo priznati pogum, da je vnesel v naše slovstvo povsem nov vpogled v slovenski narod, odlikuje ga tudi objektivnost, ker pri izboru ni niti najmanj pristranski.« Tako piše v uvodu k prelepi in veličastni knjigi Duša slovenska (pripravil jo je Anej Sam, izdala pa Jasa – predstavljamo jo na zadnji strani časopisa) psiholog in pisatelj dr. Vid Pečjak. Za popotnico v novo šolsko leto smo iz te knjige izbrali nekaj umetniških podob naših priznanih umetnikov, to napoved pa zaokrožujemo tudi z mislijo avtorja omenjene knjige: »Duša na dlani vseh – bi vsem koristila. Z bistrim vidom in primerjalnim motrenjem bi se izgrajeni človek še utrdil na stezi kreposti, neizgrajeni pa bi dojel, da je na napačni strani življenja, in pred očmi bi imel zanesljiv življenjski kažipot.«Zakoličimo kažipot v dobro novo šolsko leto in – veselo naprej! 

Ko kvadrat sreča kroglo

Uvodnik

Le kaj se skriva pod tem naslovom? Le kaj smo zapisali zdaj, ob začetku šolskega leta, za spodbudo, da tudi tako še bolj osmislimo vaše plemenito delo, zlasti v teh časih, ko so okoliščine zanj marsikdaj zelo neprijazne? Med drugim vam želimo vam, da bi v novem šolskem letu radostno širili in sprejemali znanje, da bi se čim pogosteje srečevale »krogle in kvadrati« in da bi se nam vsem v »ploski deželi« odpirali novi in novi svetovi. Piše Lučka Lešnik.

»Klik za več!«

Lahko šola sploh še kaj pričakuje od pristojnega ministrstva?

Kolumna

Nas sploh še potrebujejo? Nimamo namreč nobenih kompetenc in pravic soodločati; večina ravnateljev je prestrašeno tiho, čeprav se zavedamo, da se ob vsem tem krši zakonodaja, tudi človeške pravice; in ne nazadnje se z varčevanjem v izobraževanju povzroča dolgotrajna, nepopravljiva škoda vitalnemu delu razvoja neke družbe. Nekateri pišemo, opozarjamo, protestiramo, karavana pa gre dalje in potepta pred sabo vse, kar ji je napoti. Opozarja Ida Srebotnik.

»Klik za več!«

Namesto Beti Lidl, namesto Iskre Spar

Razmišljanja

»Sem večna optimistka. Verjamem, da bosta vlada in naš sindikat Sviz našla rešitev – ohranila bosta podeželske šole in z njimi življenje, ki se vrača nazaj v malo naseljene, demografsko ogrožene vasi. Mlade družine bodo obnavljale zapuščene kmetije in tudi s pomočjo države bomo vso hrano, ki jo potrebujemo v Sloveniji, pridelali doma. Imamo znanje in strokovnjake in voljo ljudi, ki želijo, da se Slovenija zbudi, razmišlja z zdravo kmečko pametjo in v krizni situaciji stopi skupaj ter zaviha rokave.« O zdajšnjih razmerah v družbi in šolstvu, o nekdanji in današnji Beli krajini, o poti, ki bi jo morali ubrati vsi skupaj, razmišlja vzgojiteljica pri Osnovni šoli Dragatuš Vladka Štrucl. Več v ŠR!

Ne bomo potisnjeni ob rob!

Protestni zapis dijaških domov in njihova vloga pri kakovostnem šolstvu

Poudarjamo, da je preventiva cenejša od kurative. In vztrajamo pri zahtevi, da se ohranijo že dosežene pravice zaposlenih, staršev, učencev, dijakov in študentov, da se v šolstvo in znanost vlaga dodatno (in ne obratno!) ter da se dopušča in upošteva strokovno argumentacijo (vključevanje stroke, strokovnih razprav in širšega strokovnega konsenza) in mnenje vseh ključnih akterjev. Strokovni delavci v domovih nasprotujemo zaostrovanju vseh izobraževalnih standardov in normativov, ki bi ogrozilo doseženo kakovost v slovenskih šolah in vrtcih. Enostranskim poskusom vlade, da jih uveljavi brez poprejšnje uskladitve s stroko, ravnatelji in strokovnimi delavci, bomo odločno nasprotovali. Za Društvo vzgojiteljev dijaških domov Slovenije Lilijana Gabrič Hvasti, Rasta Fašmon, Olga Jazbinšek in Mate Vidak.

»Klik za več!«

Preživeli bomo, a …

Svetovalna služba

Napovedano povečanje normativa pomeni manj svetovalnega dela v osnovni šoli. Obremenitve svetovalnih delavcev se bodo povečale, a ne bomo mogli vsega obsežnega dela opraviti. Poleg tega delo ne bo kakovostno. Če je tako, zakaj nas preprosto ne odpravijo? Že zdaj smo zelo obremenjeni, saj se je administrativno delo (urejanje seznamov, administracija različnih računalniških programov evidenc učencev, pisanje dopisov, organiziranje šol za starše, roditeljskih sestankov, različnih timov za nadarjene in učence z dodatno strokovno pomočjo, priprava za NPZ, vodenje statistike …) v obdobju 15 let potrojilo. Piše Aljoša Dornik.

»Klik za več!«

Konec počitnic

Utrinki

Vroča avgustovska noč. Ura je šele pol dveh in nikakor ne morem spati. Sedim na balkonu, ovitem v polmrak, in občudujem nebo, sicer redko posejano z zvezdami, a živo, saj se vsake toliko pojavi na njem utripajoča lučka, ki pomeni letalo. Preseneča me, koliko jih leti tod mimo. Predvidevam, da so njihovi cilji Dunaj, Frankfurt ali morebiti München. Ljudje potujejo … Slovenci te čase nekoliko manj, se mi zdi. Saj ni čudno: recesija, vse večja revščina, država v totalni krizi, politiki nimajo pojma, kaj bi morali storiti ali pa se delajo neumne … Opazuje in preliva v besede Olga Paušič. Več v ŠR!

S hrano nad nadloge

Pogovor s pediatrinjo Majdo Samastur

Leta 2010 je bila pediatrinja Majda Samastur izbrana za pediatrinjo leta na Slovenskem. Priznanje jo je zelo razveselilo, je namreč dodatna potrditev za njeno predano delo. »Največja nagrada so, seveda, zdravi otroci, zlasti tisti, ki so premagali kakšno zahtevnejšo preskušnjo,« pravi. Veliko ji pomeni, če se dobro razume s starši svojih pacientov. »Včasih jim svetujem kaj takšnega, kar jim je tuje. Marsikdaj me nejeverno gledajo, me prepričujejo, kaj so sami slišali in prebrali, vse zato, da bi spremenila mnenje, svetovala drugače,« opisuje vsakdanje prigode in priznava, da ni zmeraj najlaže. Pogosto je treba namreč najprej spremeniti sebe, da sploh zmoremo prisluhniti nasvetom, ki bi otroku najbolj koristili, in jih, seveda, upoštevati ter udejanjati. Nemalokrat je kamen spotike prav prehrana. Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

V visokošolsko poletje je bilo napeto, premora ni bilo, študenti pa verjetno niti vedeli ne bodo, v čem so zaradi varčevanja prikrajšani. Ker so bili zadnji meseci polni pomembnih dogodkov, smo pripravili prerez dogajanja. Poleteli smo med oblake s konference o pristopu Storyline, obiskali smo Evropski parlament in Parlamentarium, Brina Sotenšek, vodnica Rodu Trnovskih regljačev Ljubljana, pa se je z vodom podala v Prekmurje in popisala list iz dnevnika. Žiga Vavpotič razmišlja o prvi, o prvih …, za vas pa smo vprašali o nenavadnem koriščenju porodniškega dopusta. Olgo Paušič so navdihnile napete razmere v zadnjem času, da je ob koncu počitnic napisala kratke zgodbe. Napovedujemo nov kotiček, ki ga bomo prepustili Darinki Suljević – Uglašeno. Obiskali smo Hist(e)rijo, kjer pa o histeriji ni bilo ne duha ne sluha. Ogledali smo si sladke mojstrovine na BIC Ljubljana, se udeležili izolske bazilikijade, predstavljamo delovanje balintovega študijskega krožka, neizbrisno šolsko izkušnjo edine ministrice v tej vladi ter to, kako bo Simbioz@ to šolsko leto povezovala generacije. Tereza Žerdin odgovarja na vprašanje, kako otroci in mladi doživljajo teror staršev in trenerjev na poti do športnega uspeha. Na prvi šolski dan smo obiskali ljubljansko Waldorfsko šolo. Pišemo o vrednotenju znanja, ki je v podporo učenju. Poslovili smo se od Antonije Metelko, Borisa Lipužiča in Janka Plemenitaša. Niko Slana je naredil krog po Bosni, na poletni šoli slovenskega jezika pa so padali ideali in stereotipi. Za minianketo smo sredi poletja potrkali na šolska vrata, poročamo tudi s strokovnih svetov.

Ne prezrite!

V naši tokratni Priložnosti za razgledovce imamo za vas zanimivo vprašanje in privlačne nagrade! Poglejte v ŠR!

Vabljeni ste v Svet energije v Krškem, Cmepius vas spodbuja k pripravi študijskih obiskov, gotovo vas bo pritegnila knjižica Matjaža Marussiga Kako se učiti matematiko ali računanje ni igra. Center projekcije vam predstavlja, kako vzdrževati projektorje, založba Izolit pa, kako začeti opismenjevanje. HO-PE-TOUR vas vabi, da se povzpnete nazaj na konja, ljubljanska Filozofska fakulteta pa razpisuje študijska programa za pedagoško-andragoško izobraževanje in izpopolnjevanje iz bibliotekarstva. Objavljamo tudi razpisa za delovno mesto.