Vsebina časnika Šolski razgledi številka 11/2012
Če so starši, učitelji in drugi ustvarjalni, je to nalezljivo in se hitro prenese na mlade. Življenje postane eno samo ustvarjanje. Že z jutrom, v kopalnici, se lahko začne. Namesto kupljene kreme uporabimo tisto, ki smo jo pripravili sami. In zajtrk – le zakaj bi bil vsak dan enak? Tudi pri oblačenju lahko pride ustvarjalna žilica zelo do izraza. Skratka, povsod, tudi v šoli pri pouku in še toliko bolj zunaj šole. V Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti se tedni odvijajo po programu, toda … Ljubiteljica narave Mirjana Jesenek Mori, profesorica geografije in zgodovine iz Selnice ob Dravi, je bila dolga leta učiteljica družboslovja na CŠOD Škorpijon na Kozjaku, od letošnjega marca tudi vodi omenjeno enoto – povabi nas, tudi vas, da pridemo pogledat prenovljen dom, bogat zeliščni vrt, čisto pravi hotel za mrčes in še marsikaj. A nas so očarale že podobe, ki lepšajo tokratne Šolske razglede. So le droben del vsega, kar so v okolici doma ob njenem mentorstvu ustvarili z otroki z vseh koncev Slovenije, ob tem pa spoznavali različne vrste dreves in njihove plodove ter liste, bogastvo bližnjih travnikov in še in še … Kaj je lepšega, kot videti, kako cvetovi detelje zažarijo kot metuljeva krila. Ali pa kako z regratovimi cvetovi dobra vila postane očarljiva zlatolaska … In česa se boste lotili vi?
Oznamovani
Rejništvo
Ali bi vam ustrezalo, če bi vašega otroka, za katerega začasno ne morete skrbeti in ste ga zaupali rejnikom, ki vam jih je predlagala socialna služba, vrstnik povprašal: »Hej, ti si v reji, kajne? Zanima me, si morda v talni reji, morda v hlevski ali pa v baterijski reji?«
»Kako to misliš?«
»Tako mislim, kot sem te vprašal. Veš, velikokrat slišim, da so na prodaj jajca kokoši, ki so v talni reji, hlevski ali baterijski reji. Morda je še kakšna oblika reje.« Piše Alberto Avguštinčič. Več v ŠR!
Tehnika + humanistika = topla greda inovativnosti
Izobraževati za boljšo prihodnost
Ali je šola lahko neke vrste praktična utopija? Pošten odgovor na to vprašanje je nikalen. V šolah se skoraj nič ne dogaja premočrtno. Šole so zapleteni organizmi. Utopija naj bi bila idealna skupnost, v kateri vse teče kot po maslu. V šolah pa nikoli ne teče tako. Šolske utopije ni, a stranski produkt stremljenja k njej je skoraj vedno dobra šola. Tako Janez Penca.
»Klik za več!«
Med kapitalizmom in demokracijo
Kolumna
Nemara se zdaj, ko naša vlada skuša reševati ekonomsko in finančno krizo med drugim tudi na šibkih plečih vzgojno-izobraževalnega sistema, lahko šele dodobra zavemo, da pravzaprav živimo v kapitalizmu, ki nikoli ni bil niti harmonični red niti red enakosti med ljudmi. Ne glede na to, koliko so take peripetije, kot so nameravano zviševanje normativov in standardov, združevanje ustanov, ki funkcionalno ne sodijo skupaj, prikazovanje učiteljev (od vrtca do univerze) kot lenuhov, rokohitrske razlage testov mednarodnih raziskav in podatkov OECD, ipd., lokalno folklorno obarvane, je jasno, da gre za proces, ki ga narekuje delovanje kapitalskega sistema. Piše Darko Štrajn. Več v ŠR!
Krivica je ostala
Naš pogovor
V zadnjih tednih je bilo veliko besed ob načrtovanih vladnih varčevalnih ukrepih. Manj je bilo zadovoljnih ljudi, veliko več slabe volje, prizadetih in razočaranih. Tokrat dajemo besedo strokovnjaku s Pedagoškega inštituta, vodji tamkajšnjega centra za filozofijo vzgoje, dr. Zdenku Kodelji, znanstvenemu svetniku, ki ga poznamo po mnogih člankih iz filozofije vzgoje in izobraževanja v domačem in tujem tisku ter knjig. Pogovorili smo se o krivici in razlogih za jezo med pedagoškimi delavci. Več v ŠR!
Ali jo sploh hočemo?
Humana šola
Humana šola ne more biti enoznačno definiran pojem, ker je reševanje človeških odnosov kompleksno. Vsak učitelj že po občutku ve, kdaj deluje humano in kdaj ne. Čeprav vsaka šola vključuje vsaj nekatere prvine humanosti v učni proces, pa ponekod razmere že preraščajo v praktični antihumanizem in antiintelektualizem. Ta je še najbolj spoznaven po metodi lastne kože (v žargonu: norišnica) udeležencev edukacije, po odmiranju pedagoškega erosa pri nekaterih učiteljih in veselja do učenja pri nekaterih učencih. Tako Bogomir Novak.
»Klik za več!«
Z manj več
Na rob radikalnim posegom
Veliko je v zadnjem času napisano o varčevanju v šolstvu, tudi v visokem šolstvu in raziskovanju. Argumenti o previdnosti pri rezih v visoko šolstvo in znanost – kot da so bili preslišani. Zato se sprašujem, ali jih je sploh še vredno navajati, saj je 'superzakon' sprejet, verjetnost, da bo vložen referendum, je majhna. Ukrepi bodo sledili. In o teh ukrepih, ki jih bodo morali vsaj nekateri javni visokošolski zavodi izpeljati, je vredno zapisati nekaj besed.
Da ne bo pomote: varčevanje je potrebno, temu ne nasprotujem, nasprotujem pa radikalnosti posegov ob odsotnosti vizije in strategije o prihodnosti visokega šolstva v Sloveniji. Piše Anita Trnavčevič. Več v ŠR!
»Ali vas tako učijo v šoli?«
Čigav zgled
Prepogosto se sprašujemo, ali so naši otroci nevzgojeni in kdo je tisti, ki naj bi jih vzgajal. Če so to starši – zakaj ne opravljajo svoje pravice in dolžnosti? Če so to učitelji – zakaj nimajo večjih kompetenc? Vsekakor je zdajšnje stanje odraz prelaganja odgovornosti z enega na drugega in izgovarjanje obojih, da drugi ni opravil svojega dela. Razmišlja Jožica Frigelj.
»Klik za več!«
Za šolo brez ocen
Ocenjevanje znanja
Številčno ocenjevanje se v osnovni šoli ponovno vrača v nižje razrede. To je s stališča mojega razmišljanja (z dvajsetletnimi izkušnjami s poučevanjem v osnovni šoli in kot bodočega inkluzivnega pedagoga) povsem zgrešeno dejanje. Številčne ocene v osnovno šolo sploh ne sodijo, če želimo sedanjo strogo storilnostno usmerjeno družbo obrniti k človeku samemu, k sprejemanju posameznika, njegovih drugačnosti in individualnih posebnosti, če želimo človeka narediti empatičnega, čustveno inteligentnega in vrednega spoštovanja. Tako Jurij Marussig. Več v ŠR!
Kaj smo še pripravili za vas?
Le kako so šolskih izletih razmišljali pred sto leti? Iz starih listov. Majski prerez razkriva, da se visokemu šolstvu obeta le malo dobrega. V listu iz dnevnika upokojena učiteljica – prostovoljka predstavlja zanimivo medgeneracijsko učno uro. Žiga Vavpotič v kolumni opiše maturo kot cirkus. V minianketi smo vas spraševali o nadstandardu v šoli, za vas pa smo vprašali o obveznih izbirnih vsebinah v gimnaziji. Te dni tudi v Berlinu,od koder se nam redno javlja študentka Petra Novak, vlada prava predizpitna mrzlica; Šolski razgledi pa so se tokrat znašli tudi v Luksemburgu. Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič se je dobro odrezal na tekmovanju Slovakia Cantat 2012. Predstavljamo vam novo eko družabno igro, ki je še posebno primerna za vrtičkarje. Ena od skupin Vrtca Pastirček v Grosupljem pa je doživela krasen jagodni dan. Razgrinjamo vam življenje in delo izjemne Marije Gabrijelčič – učiteljice, profesorice pedagogike, predavateljice, vseživljenjske učenke. V svoje vrste vas vabi Društvo upokojenih pedagoških delavcev. Denar ali življenje – o kritiki potrošniškega nasilja v maturitetnem literarnem delu. Eno od učiteljic pa prime, ko je totalno razkurjena, da bi izpihala nabrano srdno paro … Druga razmišlja, zakaj je Mona Liza to, kar je. Tereza Žerdin odgovarja na vprašanje o enici, ki sta jo prejela dijaka za dve povsem enaki poročili. Predstavljamo tudi, kako do več zdravja in dobre volje, kako preprosto in igraje ustvarite kuhano torto. Poročamo z omizja o ocenjevanju v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju in s strokovnega sveta za poklicno iz strokovno izobraževanje ter o odzivu Sviza na namero ministrstva, da že z jesenjo vpelje spremembe standardov in normativov. V športnem pogledu tokrat o prikrajšanosti športa otrok in mladine, modro misel pa z nami deli dvoletni pleskar Val.
Ne prezrite!
Vabljeni ste v Solčavo – v Fidov gaj! Predstavljata se vam Lutkovno gledališče Maribor in Teater za vse Jesenice (ki pride povsod) ter vas vabita na svoje predstave. Podjetje Neros vam predstavlja svoja kakovostna igrala Gallus. Šola za ravnatelje razpisuje usposabljanje vrtcev in šol za samoevalvacijo, ljubljanska Pedagoška fakulteta pa vpis v študijske programe za izpopolnjevanje izobrazbe in magistrske študijske programe. Andragoški zavod Maribor vabi k sodelovanju predavatelje za poučevanje odraslih, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije pa razpisuje sredstva za program Popestrimo šolo. Tudi DZS vam predstavlja svoje novosti. Ljubljanska Pravna fakulteta pa vas vabi na zaključno konferenco projekta Sistemsko soočanje z nasiljem v družini za vzgojno-izobraževalne zavode »(O)krog nasilja v družini in šoli«.
