Tehnika + humanistika = topla greda inovativnosti
Izobraževati za boljšo prihodnost
Nikoli dovolj človeškosti. Filozof Richard Pring meni, da bi morala vzgojo in izobraževanje mladih usmerjati tri vprašanja, in sicer: Kaj nas dela človeške? Kako smo postali taki? Kako bi lahko postali še bolj človeški?
Odgovori zahtevajo preučevanje naravoslovja, humanističnih ved in jezikoslovja. Izjemno pomembna naloga učiteljev je, da učence napotijo raziskovat kontekst njihovih življenj. /…/
Matura ureja in disciplinira. Učitelji in dijaki so v maturi, enotnem državnem izpitu z zunanjim preverjanjem za gimnazije in tehniške šole, že takoj ob njeni vpeljavi prepoznali dragoceno motivacijsko orodje za disciplinirano in urejeno srednješolsko izobraževanje. /…/
Sinergija tehnike in humanistike. Tehniška gimnazija se je ponudila kot uspešna pot v družbo znanja. Usmerjena je namreč v negovanje inovativnega uma, tega pa zdajšnji krizni čas potrebuje. To vemo zdaj bolj, kot smo vedeli ob njeni vpeljavi, ko smo se veselili predvsem tega, da bodo dijaki poleg izkušnje s trdimi vedami okusili tudi nekaj humanistike. /…/
Tehniška gimnazija ni zahtevnejša tehniška srednja šola. Nekateri – celo usmerjevalci osnovnošolcev v nadaljnje izobraževanje – ne vedo, da tehniška gimnazija NI preprosto zaostrena srednja tehniška šola. /…/
V času sprememb je raznolikost nujna. Tehniška gimnazija ni posledica veličastnih vizij, temveč premišljenih drobnih korakov. Z njimi šolstva nismo pretresli, smo ga pa obogatili in poskrbeli za izobraževalno pestrost. Podobno kot v naravi drži, da pestrost zagotavlja večjo trdoživost sistemov, tudi izobraževalna raznolikost šolskemu sistemu zagotavlja zdravje in prožnost – brez njiju v svetu nenehnih sprememb ni mogoče preživeti. Tehniška gimnazija podpira predmete, ki jih šole in dijaki povsod po svetu pojmujejo kot tvegane in težke. /…/
Znanje – piramida ali obelisk? V družbo znanja je mogoče potovati po eni sami poti: veščine, ki jih negujejo matematika ter naravoslovni in tehniški predmeti, lahko zagotovimo samo tako, da je širok in uravnotežen program obvezen. Ljudje se moramo učiti več matematike in fizike, a ne na račun poezije in tujih jezikov. Ogibati se moramo prezgodnji specializaciji. /…/
Zaposljivost – dragoceno darilo šolanja. Škotski nevroznanstvenik in psihiater Iain McGilchrist je neko svoje predavanje začel z besedami: »Kdor je obdarjen z delom ...« Ljudje od nekdaj stremimo k sreči. Ameriški profesor pozitivne psihologije Jonathan Haidt v knjigi Hipoteza o sreči sestavi trikotnik, ki je podlaga človekove srečnosti. Dve stranici sta ljubezen in občutek povezanosti z nečim večjim od nas, tretja pa je – delo. /…/
Lahko v šoli postaneš moder? Ne, lahko pa stopiš na pot modrosti. Izkušnje prvih petnajstih let Tehniške gimnazije na ŠC Novo mesto so nas naučile, kako pomembno je, da dijaki pridobivajo tudi tiho znanje, ki je seme modrosti. V šoli se usposabljajo za osebno odgovorno življenje, s tem pa za globalno solidarnost. Znanje brez značaja je v najboljšem primeru neuporabno, v najslabšem je lahko celo pogubno. /…/
Prispodoba za mlade obeh spolov. /…/ Zmes tehnike in humanistike tlakuje pot v družbo znanja in srčne kulture hkrati.
Šolska utopija se nam bo vedno izmikala, a na poti k njej lahko odkrijemo dobro šolo.
JANEZ PENCA
