Vsebina časnika Šolski razgledi številka 4/2012

Vedno jo je privlačilo likovno upodabljanje neke vsebine ali zgodbe, zato je za svoje ustvarjalno delo izbrala ilustracijo. Od nekdaj je velika ljubiteljica knjig, pravljični svet pa jo navdušuje še zdaj. Bistvo ilustracije niso njene vzgojne lastnosti, razmišlja psihoterapevtka, likovna pedagoginja in ilustratorka Maja Gedei, pač pa je to podpora razvoju otrokovega notranjega sveta in čisti užitek ob opazovanju likovnega izraza. Pravljica in podoba sta zakoreninjeni globoko v človeku in nam govorita prek nezavednega, segata v najgloblje plati naše notranjosti. Pri ustvarjanju izhaja iz sebe. Občutke in podobe, ki jih v njej zbudi neka vsebina, skuša preliti na papir večinoma z živahnimi, toplimi in pestrimi barvami, pri čemer jo zanima njihova izrazna in simbolna vrednost. Tokrat vam predstavljamo izbor simpatičnih ilustracij, ki so, lahko zapišemo, poklicno obarvane (kuharica, avtomehanik, frizer ...), saj je prav zdaj čas tovrstnih odločitev. Družbo jim dela še jazbec Tine s svojo druščino (iz knjige Rojstvo jazbeca Tineta). Naslovnico pa smo opremili s kurentom in tako zaobjeli še norčavi pustni čas. Privoščite si ga, našemite se, zganjajte norčije. A ne pozabite, da pusta kmalu pokopljejo ... 

Račun brez krompirja

Uvodnik

V silni želji, da bi šolstvo posodobili, izboljšali, prenovili, osvežili in ga uskladili z duhom časa, smo Zemljani ne glede na narodnost in državljanstvo ena sama … globalna vas. Iz cvetobera spletnega šolmoštrskega grenkega smeha na svoj račun, ki ga premorejo Američani, Britanci ali Nemci (in se pri Slovencih še ni razrasel do kurativnih razsežnosti), vam ponujamo šopek nemškega obešenjaškega matematičnega humorja. Seveda ob ljubeznivem opozorilu vsakomur, kdor meni, da ironični pristop ni na mestu: Kdor je sam brez greha, naj prvi vrže krompir vanj! Nasmejali vas bosta profesorica nemščine Antonija Barba in profesorica matematike Marta Zabret.

 

»Klik za več!«

O-cena znanja

Pedagoško-andragoški dnevi

Cena, ki so je učenci, dijaki ali študentje »deležni« zaradi sistemskih, konceptualnih in izvedbenih rešitev ocenjevanja znanja, je lahko precejšnja, lahko tudi usodna za enakovredno udeležbo pri kolaču znanja. To eno od opozoril, ki so ga razpravljavci izrekli na omizju o ocenjevanju znanja. Potekalo je sklopu Pedagoško-andragoških dni, ki so bila letos namenjena vprašanju preverjanja in ocenjevanja znanja ter vrednotenja dosežkov v vzgoji in izobraževanju. Z dogodka poroča dr. Klara Skubic Ermenc.

 

»Klik za več!«

O uniformah, škatlah s kosilom in še čem

Londonski utrip

Klara Štravs je profesorica matematike in angleščine. Diplomirala je v Mariboru spomladi 2009, pred tem pa je bila na študentski izmenjavi na Portugalskem, v Lizboni. V eni izmed šol v priseljenski četrti je videla razred otrok – črne, kodraste, bele, azijske, zavite v rute. Raznolikost jo je prevzela. Opravila je pripravniško leto na svoji nekdanji osnovni šoli v Velenju in avgusta 2010 s krasnimi izkušnjami in z lepimi vtisi odšla v London. Več v ŠR! 

Napako je pač treba priznati

Morda res mestoma nenavadno, a zgovorno

Vrhovni organ v vzgoji in izobraževanju je storil napako, ki si je nikakor ne bi smel privoščiti. Leta 2008 je namreč določil učni načrt, ki ga ne bi smel. Bo kdo prevzel odgovornost za to?

Omenjena napaka v učnem načrtu sproža še vrsto drugih vprašanj. Kako je učni načrt sploh nastal in kako so izbirali pripravljavce? Koliko nedopustnih napak se v učnih načrtih še skriva? Komentar Mojce Zupan.  Več v ŠR!

 

Družabna omrežja

Izrabimo jih

Družabna (socialna) omrežja in raba spleta postajajo tudi pri predstavitvah šol zelo pomembno orodje. A pri tem moramo biti previdni. Ni namreč slabšega od več mesecev stare informacije, ki je po možnosti še reklamna ali celo žaljiva. Na Gimnaziji ESIC Kranj, smo pred dvema letoma začeli intenzivno predstavljati šolo na najbolj znanem in priljubljenem družabnem omrežju Facebook (FB), nekaj mesecev zatem tudi na Youtubu in pred letom dni še na Twitterju. Prvotni namen je bil promovirati in približati šolo dijakom, ki razmišljajo o vpisu k nam, in povezati obstoječe dijake, profesorje in starše. Izkušnje vam predstavlja dr. Jurij Šink.

 

»Klik za več!«

O kulturni širini

Naš čas

Pomislim na besede slovenskega poslovneža, ki jih je izrekel nedavno in jih je podobno razumljene mogoče prenesti na občutljivo kulturniško področje: »Naš problem ni v tem, da smo majhni, temveč v tem, da smo ozki.«

Če smo majhen narod, res ne bomo nikoli veliki, če pa smo ozki, potem je mogoče postati širši. Široki v svojih pogledih in mislih, široki v medsebojnih odnosih …

Tako razmišlja Milan Marinič.  Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Naša stalna kolumnistka razmišlja o novostih, ki se nam obetajo v visokem šolstvu glede na koalicijsko pogodbo nove vlade. Dr. Zdenko Kodelja razglablja o kontradiktornih razsodbah sodišča glede razpel v učilnicah javnih šol. Dijakinja je odšla po znanje in izkušnje kar v Francijo – za tri mesece. Na pohodu je e-slovenščina – ne ustrašite se je. Trije uspešni posamezniki se spominjajo utrinkov iz šolskih dni. Neizbrisne sledi. Previdnost ni odveč – kakšne posledice so doletele učitelje na tujem, ko so si na spletu preveč dovolili? List iz dnevnika je tokrat kulturno-pustno obarvan, o maskah pa razmišlja tudi Žiga Vavpotič, in sicer o vsakdanjih. V minianketi vas sprašujemo o varnosti na internetu, za vas pa smo se pozanimali, kdo lahko vstopa v šolski prostor. Pozornost namenjamo kulturi, kulturnemu in razmišljamo o tovrstni širini. Spet vas vabimo v Berlin … tokrat tudi na ledeno plavanje. Objavljamo še drobce o čudoviti Islandiji. Poročamo s seje strokovnega sveta za splošno izobraževanje, na kateri so tokrat udarili po mizi. Poiskali smo tudi odgovor na vprašanje, kako je z vpisom v osnovno šolo zunaj primarnega šolskega okoliša. Z nami se lahko podate na knjižni vrtiljak, preberete sago o antidopinškem plakatu (Športni pogled), članek o odprtem prostoru (Študentska arena), pustno modro misel; tu so še Čečkalčki ….

Z nami je spet priloga Odzivanja, v kateri šole in vrtci predstavljajo, kako ustvarjalni, domiselni in dejavni so, kako praznujejo … Dominika Pirjevec pa vam razkriva, kako se je lotila zgodnjega poučevanja angleščine. Učence je spodbudila z dopisovanjem po e-pošte. Kako je to potekalo? Preberite v ŠR!

Vid Pečjak – psiholog, univerzitetni profesor in pisatelj

Kako so se likali

Profesor dr. Vid Pečjak je že vstopil v štiriinosemdeseto leto in ve, da se ljudje učimo vse življenje. Tudi psihologizirati še ni nehal, saj občasno še zmeraj predava raznim interesentom ter piše strokovne in leposlovne knjige. Kot pisatelj vidi samega sebe jezditi kot starodavni rimski jezdeci na dveh konjih. Z eno nogo je na enem konju in z drugo na drugem. Oba tečeta, on pa ju čepe poganja in lovi ravnotežje med strokovnim in leposlovnim pisanjem. Ne more se ustaviti, ker je potreba po pisanju zasidrana v njem že od ranega otroštva. Kot psiholog se je sprehajal po celinah, predaval na univerzah (11 semestrov samo na havajski univerzi) in raziskoval vprašanja človeškega spoznavanja, učenja, razvoja, ustvarjalnosti, psiholingvistike, psihologije množic, medkulturnosti, politike, staranja … Več kot sto samostojnih publikacij šteje njegova bibliografija, o številu strokovnih člankov pa niti sam ne ve. V pripravi na tisk je Psihologija ljubezni, ki bo izšla v večavtorski knjigi v Belgiji. Prav gotovo je najbolj pišoči med živečimi slovenskimi psihologi (in morda tudi med zdajšnjimi razumniki).  Vida Pečjaka in njegovo življenjsko pot predstavlja Tereza Žerdin. 

»Klik za več!«

Ne prezrite!

Podjetje Avenida vam predstavlja vrata za wc kabine, pri katerih si ni mogoče priščipniti prstov! Idealno za najmlajše! Pionirski dom v Ljubljani vas vabi na svoje festivale! Objavljamo tudi razpise za delovna mesta. Šola za ravnatelje pripravlja posvet za pomočnike ravnateljev, in sicer od 5. do 7. marca letos, Cmepius pa vas vabi na študijske obiske.