Vsebina časnika Šolski razgledi številka 2/2012
Opravljati poklic likovne pedagoginje je zanjo poslanstvo, velik privilegij. Tudi neskončno zadovoljstvo, saj ji vsakič znova ponuja velik ustvarjalen izziv. Motivi na njenih delih so njena notranja predelava vtisov iz narave, trenutkov, časa, ljudi ... Pri ustvarjanju je zazrta v naravo, ki je njeno zatočišče, zaradi njene energije postaja boljša in notranje bogatejša. V svojih risbah želi izraziti tisto najlepše, kar izžareva naš planet, energijo, ki se je dostikrat ne zavedamo, ker smo v tem »sodobnem« svetu zamenjali naše prvobitne vrednote in se podredili toku trošenja materiala. Leo Cebe Podržaj, likovno pedagoginjo z Osnovne šole Sostro, spoznajte ob tokratni likovni podobi Šolskih razgledov in v priložnostnem zapisu.
Na ideologijah pozitivnih vibracij
Uvodnik
Vse predolgo je že na pohodu nevarna ideologija permisivne šole. Profesor filozofije Sandi Cvek ji pravi ideologija zato, ker je ne potrjujejo niti verodostojna empirična dejstva niti resen razmislek, temveč se na dejstva ne ozira in skuša vse pomisleke preglasiti s ponavljanjem zelo preprostih fraz, denimo: »Dijaki so fajn.« Ali: »Šola je cool.« Obe sta kratki in udarni ter zbujata prijetne občutke, a pomenita bolj malo, saj sta vsebinsko precej votli.
»Klik za več!«
Vzgojitelj mora biti korak pred otrokom
Kolumna
Slediti otroku, ne ciljem – se sicer lepo sliši, a realnost praviloma ni tako preprosta, kot jo prikazujejo všečna gesla. Ne glede na to, po kakšnih konceptih in načelih poteka, mora biti v predšolski vzgoji otrok vedno v središču vzgojnega razmisleka. Ciljno zasnovanega kurikula samo zato, ker temelji na vnaprej zastavljenih ciljih predšolske vzgoje, ni mogoče poenostavljeno razumeti kot nečesa, kar zanemarja interese in potrebe otroka. Piše Mojca Kovač Šebart. Več v ŠR!
Podatkovno osvobajanje
Želja
Opažam, da se izgubljam v papirjih. Vseskozi bijem bitko z njimi. Včasih si zaželim, da bi lahko vsaj na službeni poštni predal prilepil kar nalepko za prepoved dostavljanja pošte, nekaj v stilu nalepke za prepoved nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil, ki nam je na voljo na pošti. Tako Matej Žist.
»Klik za več!«
Smo res le še nergači?
Moj dan
Na naslovnici lanske 20. številke Šolskih razgledov me je zbodel zapis: »Dan na dan prihajajo v uredništvo pisma – precej je kritičnih, žal preveč nergavih … Kakor da skorajda ni več zadovoljnih učiteljev …« Zbodel me je in spodbudil k razmišljanju: je res, da izražamo le še nezadovoljstvo, je res, da le še nergamo (tudi sebe prištevam med pošiljatelje pisem, čeprav upam, da tistih, kritičnih – toda nikoli se ne ve)? Piše Jožica Frigelj.
»Klik za več!«
Pismo iz Jemna
Doživetja naključne učiteljice
Tina Zorman je v šoli s poučevanjem končala, nadaljuje pa z učno pomočjo (kar pri pouku v razredu, potem pa še sama z učencem) fantiču iz ene vplivnejših družin, ki pa ni ravno bleščeč učenec. Vse lepo in prav, se pa vidi, kako družinsko okolje vpliva na izhodišče za življenje. Mnogim zelo nadarjenim jemenskim otrokom ne bo nikoli dano, da bi naredili kaj več od osnovne šole (šest razredov), medtem ko je nekdo v najdražji šoli v državi, poleg tega ima inštruktorja doma vsak dan po dve uri in še med poukom.
»Klik za več!«
Izobraževanje za vsako ceno
Poklicno šolstvo
Za poklicno izobraževanje in usposabljanje se odloči nekaj manj kot polovica Evropejcev, a med državami so razlike zelo velike. Ponekod to izobraževalno pot izbere kar 76 odstotkov mladih po končanem obveznem izobraževanju, drugje pa le slaba četrtina. Tudi Slovenija je med državami, v katerih poklicno izobraževanje pritegne zmeraj manj mladih. Zakaj je tako? Raziskava Eurobarometer – Evropska komisija jo je predstavila oktobra lani – je pokazala, da je odnos mladih do poklicnega izobraževanja in usposabljanja pri nas najslabši med vsemi državami članicami EU. Več v ŠR!
Ustvarjajmo iz odpadkov in igrajmo se
Z Mojco Košmrlj
V »njenem« vrtcu imajo odpadki posebno mesto. Ne končajo le v zabojnikih, temveč se kaj kmalu znajdejo v novi preobleki – postanejo nepogrešljivi pri različnih igrah. Eko družabne igre, ki jih izdelujejo iz odpadkov, so zanje nekaj posebnega. Ne verjamete? Mojca jih bo v Šolskih razgledih z veseljem delila z vami. Lotite se odpadkov tudi vi, ustvarjajte in – igrajte se! Več v ŠR!
Kaj smo še pripravili za vas?
Akademiki želijo pomagati družbi in se zavzemajo za etiko. Pišemo o strpnosti – je to vrlina, pomanjkljivost ali napaka? Na filozofskem maratonu so razpravljali o novem humanizmu – je to vizija ali iluzija? Strokovna delavca Zavoda za usposabljanje Janeza Levca predstavljata, kako na dveh londonskih šolah skrbijo za otroke z avtizmom – navdušena sta! V Listu iz dnevnika se nam oglaša vzgojiteljica kar s porodniškega dopusta. V minianketi smo vas spraševali o medgeneracijski solidarnosti in dejavnem staranju. Za vas pa smo vprašali, katera dokumentacija je za učitelja predpisana in s katerim pravilnikom. Žiga Vavpotič se v svoji kolumni sprašuje, zakaj ne razumemo. Tokrat se s študentko Petro Novak spet podajamo v Berlin, ki je poln zgodb, Jasmina Bradeško Kolbl pa nas vabi na Islandijo med mogočne gejzirje. V šoli za vzgojo predstavljamo, kako poslušati, da bomo otroke res slišali, pišemo tudi o dramski vzgoji v vrtcih, o tutorstvu kot prostovoljni medvrstniški učni pomoči, pozabili nismo niti na vse letošnje obletnice, povezane z Jeanom Jacquesom Rousseaujem, in tudi ne na humanitarno dejavnost. Zvedeli boste, zakaj je dobro, da govorilne ure obiščejo tudi učenci. Spet smo stopili na knjižni vrtiljak. Predstavljamo vam nenavadno darilo vnukom – Tereza Žerdin jim je napisala kar knjigo o prednikih in jo izdala v samozaložbi. Ob tem tokrat odgovarja na vprašanje o tožarjenju. Odzivi na absurde, ki to niso, ne pojenjajo; prav tako se nadaljuje razprava o šoli kot objektu želje politike. Na evropski ravni so opravili tudi raziskavo o tem, kako šolniki uporabljajo internet – razblinila je dobro utrjeni mit. V športnem pogledu pišemo o šahu v šoli, ujeli smo lepoto, pregledali smo stare liste in spoznali, da pred sto leti šolarji niso smeli obiskovati kinematografov. V študentski areni tokrat o ustvarjalnih študentih.
Ne prezrite!
Center RS za poklicno izobraževanje vam predstavlja, katere informacije o šolah je dobro poznati pri poklicnem usmerjanju ali svetovanju za nadaljnje izobraževanje.
Pravna fakulteta vas seznanja z usposabljanjem za sistemsko soočanje z nasiljem v družini, društvo Ravnatelj razpisuje priznanja PRIMUS za leto 2011, ministrstvo za šolstvo pa obvešča o razpisu nagrad RS na področju šolstva za leto 2012. Objavljamo tudi razpisa za delovno mesto.
