Vsebina časnika Šolski razgledi številka 18/2010
Titana ob vhodu v semeniško palačo, v kateri je knjižnica. Semeniška knjižnica Ljubljana, Dolničarjeva 4. Urejena je kot muzejska knjižnica. Gradivo ni namenjeno sposoji, vendar je po dogovoru dostopno za študijske namene … Knjižnica je bila ustanovljena leta 1701, opremljena pa leta 1725 in je najstarejša ohranjena javna znanstvena knjižnica v Sloveniji … To je le drobec iz dragocene monografije Skriti knjižni zakladi Stanislava Bahorja, ki ji v tej številki Šolskih razgledov namenjamo posebno pozornost. Nekaj fotografij iz te bogate knjige si lahko ogledate tudi v teh Šolskih razgledih (na naslovnici so detajli iz Semeniške knjižnice v Ljubljani) …
Učitelj naj bo
Uvodnik
Ne vem, kako in kdaj ste se odločili, da postanete učitelj. A kakor koli že, neki dejavniki in okoliščine so vas privedle v vrtec, šolo, na gimnazijo, fakulteto. Predpostavimo, da v tem delu uživate in se vsak dan zbudite z mislijo, da počnete najbolj zanimiv poklic na svetu. Ste se ob tem nasmehnili? Vsak ima svojo zgodbo.
Če vam je izziv, vas vabim, da skupaj razmislimo o učiteljevi vlogi v naši šoli. Čas niti ni tako pomemben. Zmeraj v zgodovini je imel učitelj svoje pomembno mesto, ne glede na to, ali mu ga je okolje priznavalo ali ne. Obstajajo pa bolj in manj pomembne družbene okoliščine in politični sistemi, ki so se učiteljeve vloge dobro zavedali. Morda je tudi zdaj takšna priložnost … K razmišljanju vabi Alenka Kovšca.
»Klik za več!«
Paranoja in vzgoja
… Ob razpravljanju udeležencev o tematiki paranoje in njenih značilnostih v politiki, je avtor dr. Boris Vezjak nekoliko pesimistično izrazil bojazen, da širjenje paranoje v obliki razglašanja teorij zarote, demoniziranja političnih nasprotnikov, osebnih diskvalifikacij javnih osebnosti, manipulacij z dejstvi, namernih laži pa tudi v obliki »klasičnih« sredstev zbujanja strahov ter sovraštva in nestrpnosti do drugačnosti, pravzaprav v slovenskem javnem mnenju zmaguje. Da k temu veliko pripomorejo mediji v svoji podvrženosti »tržni logiki«, je sicer zlahka dokazljivo, a ti dokazi in analitične razgradnje medijske, pogosto cenene in celo vulgarne retorike, ne učinkujejo ravno na tiste, na katere bi morale. Take ugotovitve sprožajo razmišljanje o vzrokih za to slovensko politično in družbeno patologijo. Seveda je ta navzoča tudi drugod po svetu, a Vezjak poudarja, da je v spletu konkretnih okoliščin in vrste posebnosti, v Sloveniji ta patologija izrazitejša. Skratka, pretirana doza paranoje v slovenski javnosti se je udeležencem tiskovne konference prikazala kot resen problem.
Že večkrat smo v teh zapisih pokazali na to, da v javnih razpravah o težko rešljivih zapletenih družbenih problemih po tem, ko udeleženci razprav izčrpajo vse recepte in zglede reševanja, končno ugotovijo, da je rešitev treba iskati v vzgoji in izobraževanju. Tako tudi to pot ni izostala pripomba v tem smislu, ki jo je izrekla dr. Pavla Zupanc Ečimovič. Menila je, da bi se ustvarjanju, širjenju in uspehom taktik rabe paranoje v politični stvarnosti morala postaviti po robu šola s tem, da bi učenke in učence oborožila s kritičnim mišljenjem. Gotovo se je s tako ugotovitvijo mogoče samo strinjati, je prepričan Darko Štrajn.
Več preberite v ŠR!
Športna vzgoja vsak dan
Živimo v informacijski družbi, v dobi računalnikov, v dobi birokracije, pod močnim vplivom medijev in v nenehnem pomanjkanju časa. Vse to tudi vpliva na naše najmlajše – otroke. Kaj lahko naredimo v šoli?
Težavi sta predvsem dve: neustrezna prehrana – hitra hrana in premalo gibanja – preveč sedenja. Oboje vodi v prekomerno telesno težo in slabše počutje, mnogokrat povzroča psihosomatske motnje. Učitelji športne vzgoje pri učencih opažajo vsako leto debelejšo kožno gubo in več otrok s preveliko telesno težo. Opazijo tudi, da so manj vzdržljivi pri nekaterih aktivnostih. Precej otrok ima slabo držo … Kje je rešitev? Sonja Salajko jo ima.
Poglejte v ŠR!
Čakamo akcijo slavnih tajkunov
… In tako, spoštovani, sem prišel do sklepa, da besedo ČAST lahko razširimo v preprost poziv. Čakamo akcijo slavnih tajkunov. Ne samo njih, vseh, ki so čast izgubili. Vendar je proaktivnost tu izjemno pomembna. Ne gre za kupovanje odpustkov. Gre preprosto za to, da je včasih dovolj, da kdo napako prizna in se opraviči. Iskreno. Seveda pa je pomembno, da … Opazuje, razmišlja, spoznava Žiga Vavpotič. Preberite v ŠR!
Bog ni velik
List iz dnevnika
Imeni profesorjev dr. Marka Kerševana in dr. Marjana Smrketa sta bili razlog, da sem sprehod po večerni Ljubljani, takole že jesenski, malo hladni, a ne preveč, in z odpadlim rumenim listjem posuti, rade volje zamenjala z javno debato v Knjigarni Konzorcij.
Pri Ph RED, Zavodu za užitke branja, je izšla knjiga Christopherja Hitchensa Bog ni velik, s podnaslovom: Kako religija vse zastrupi. In kot se za dogodek ob izidu knjige spodobi, so ga pospremili z javno debato z akademskima eminencama s področja sociologije religije in primerjalne religiologije, torej z omenjenima profesorjema in s prevajalcem Dušanom Reboljem … In kaj se je porajalo v mislih ene od udeleženk? Piše Tanja Vamberger.
»Klik za več!«
Zaljubljen v svoje življenje
Peter Florjančič
»Del mojih možganov je za izume, drugi del za uživanje življenja. Moja mama je dejala, da je moški dejaven do groba. O, imel sem neverjetno mamo! Mogoče sem zato tako zdrav.« Otroštvo in mladost imata v njegovih neizbrisnih spominih prav posebno mesto. »Imel sem najlepšo mladost. Zdaj se mladi tega sploh ne zavedajo. Mi smo bili ves dan športno dejavni. Ko sem zvečer prišel s potepa domov, me je mama morala dobro skrtačiti in umiti, da je sprala z mene ves prah,« pripoveduje Peter Florjančič. Tudi navdih za prvi izum je dobil že pri šestih letih. Ko si je brisal smrkav nos ob rokav, ga je mama zmeraj oštela in našeškala. Da se ne bi več po nepotrebnem razburjala, je preprosto odrezal nogavico in jo poveznil čez rokav, da ni umazal majice ali puloverja. »In ko je mama to videla, je brž pripomnila, da bom – ko bom velik – zagotovo izumitelj.«
»Izumiteljstvo me je navdihovalo predvsem zato, ker sem lahko zaslužil veliko denarja, s katerim sem dobro živel. Denar je treba tudi zapraviti. Nič ni narobe, če nekdo obogati in potem zapravi vse svoje premoženje. Jaz sem namreč zapravil vse. Zdaj moram še nekaj zaslužiti, da bom lahko na stara leta podivjal,« pravi skoraj 93-letni svetovno znani izumitelj iz Rečice nad Bledom … Več o njem v zapisu Sanje Tošev.
»Klik za več!«
Odzivanja
Skupaj z velenjskimi gimnazijci se boste potepali po Franciji in Španiji, zvedeli, kaj se je dogajalo v zvezi z logistiko na Ohridu, spremljali utrip mirovniškega tabora, se strinjali ali pa ne, da je knjiga še zmeraj zakon … Vse to v tokratni prilogi Odzivanja. Prelistajte ŠR!
Kaj zanimivega vam še predstavljamo?
Med univerzami in njihovimi študenti je zaznati precej strahov, med drugim, da visoko šolstvo postaja le instrument ekonomskih namenov in potrošniška dobrina – ponujamo vam čoln in kompas. Vabljeni na Putinov čaj sredi Kopra, spremlja pa ga vonj po francoskih parfumih in … celo kitajske pismenke! Tudi v Ugandi radi berejo, le knjige so težko dostopne … Nataši Hrastnik, med drugim učiteljici flavte na ljubljanski glasbeni šoli, predavateljici afriških študij na Univerzi v Novi Gorici, etnologinji in anglistki, so igrive, preproste, nasmejane in življenja polne afriške žene segle v srce … Pišemo tudi o poučevanju otrok v celjski bolnišnici.
Seveda ne spreglejte komentarja Jasne Kontler Salamon, ki tokrat navdušeno piše o fantastičnem uspehu skupine študentov in prof. dr. Romana Jerale s Kemijskega inštituta, sicer tudi profesorja na ljubljanski univerzi; z nami boste spoznali tudi skrite knjižne zaklade Slovenije, spoznali kulturno žlahtnjenje najmlajših, se poglobili v naravni vonj moških pazduh, zvedeli, kaj se obeta učiteljici, ki je nenamenoma lopnila po roki hipermotoričnega učenca, ko je posegal po njenih stvareh …
Ne prezrite!
Beseda je o novem izbirnem predmetu v osnovni šoli Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vabljeni k sodelovanju na mednarodnem strokovnem simpoziju o avtonomiji učitelja, ki ga že tradicionalno pripravlja Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci, Državni izpitni center pa vas vabi k sodelovanju strokovnjake, ki bi želeli postati zunanji ocenjevalci pri predmetih … več v ŠR! Seveda pa prav vsi vabljeni na 26. Slovenski knjižni sejem v Cankarjev dom. In predvsem k nam, da zaplešete v ritmu … ali se naučite zaplesati v ritmu … Katerem? Več v ŠR!
